30. 6. 2017 – 17.00

Po Islamski državi Islamska gverila

Audio file

Iraška vojska je pred tem, da v prevzame še zadnje dele mesta Mosul izpod nadzora vojakov Islamske države. Njene enote namreč nadzorujejo zgolj še manjše dele starega mestnega jedra. Simbolno pomemben napredek v ofenzivi iraške vojske ob podpori kurdskih pešmerg in ameriških letal je bilo zavzetje porušene mošeje al-Nuri ta teden. V njej je namreč pred natanko tremi leti vodja Islamske države Abu Bakr al-Bagdadi razglasil kalifat, ob zavzetju njenih ruševin pa je iraški premier Haider al-Abadi dejal, da je z Islamsko državo konec. Kaj za Irak pomeni ponoven prevzem nadzora nad Mosulom pojasni Primož Šterbenc, strokovnjak za Bližnji Vzhod iz Univerze na Primorskem.

Izjava.

Spomnimo, da so vojaki Islamske države zavzeli mesto Mosul junija 2014. V vsega šestih dneh, od 4. do 10. Junija, je Islamska država prevzela nadzor nad mestom brez omembe vredne vojaške opozicije. V mestu se je nahajala tudi stavba Iraške centralne banke, od koder so vojaki Islamske države odnesli 500 milijard iraških dinarjev oziroma skoraj 380 milijonov evrov. Prva ofenziva za ponovno zavzetje se je zgodila januarja 2015 pod vodstvom kurdskih pešmerg in s pomočjo ameriškega letalstva. Napadom naj bi se pridružile tudi enote iraške vojske, vendar se to ni zgodilo, pešmerge pa so ostale v predmestju Mosula. Druga ofenziva je sledila oktobra lani in je pomenila največjo iraško vojaško mobilizacijo po ameriški invaziji leta 2003. Zgodovino iraških operacij v Mosulu pojasni Irene Costantini iz univerze v Yorku.

Izjava.

Konec lanskega leta smo že podrobneje poročali o zakonu, s katerim je iraška vlada legalizirala šiitske ljudske milice. Slednje v spopadih v mestu Mosul niso neposredno sodelovale, temveč je bila njihova naloga predvsem prekinitev stika z Rako v Siriji. Več Šterbenc.

Izjava.

Glavnino šiitskih milic sestavljata Brigada Badr, ki jo sponzorira Iran in pa Saraja al Salam. Slednja je po vodstvom vplivnega šiitskega klerika Muktada al Sadra, katerega nacionalizem vsaj delno onemogoča vpliv sosednjega Irana v Iraku.

Izjava.

Islamska država je za različne skupine v Iraku predstavljala skupnega sovražnika, ki jih je poenotil v skupnem boju. Iraška vlada ima namreč premalo vpliva, da bi lahko vplivala na uveljavljanje interesov posameznih skupin na osvobojenih območjih. Več Costantini.

Izjava.

Prav tako pa se kot dodaten problem za iraško vlado obeta referendum o formalni neodvisnosti regije Kurdistan. Predviden datum njegove izvedbe je 25. september.

Izjava.

Drugo glavno mesto od koder je vodstvo Islamske države upravljalo svojo s paradržavno strukturo je sirska Raka. Tam sicer njeni vojaki nadzorujejo večji del mesta, vendar so skupine združene pod imenom Svobodna Sirska vojska obkolile njene položaje. Na čelu ofenzive v Raki je vojaško krilo stranke sirskih Kurdov Demokratična zveza ali krajše PYD. Vlogo enot sirskih Kurdov pojasni Šterbenc.

Izjava.

Okrepljena moč Kurdov v Siriji in poenotenje ozemlja na severu države bi lahko vodila v nove spopade med Kurdi in turško vojsko. Vendar pa odvisnost Združenih držav od kurdskih vojakov v Siriji v določeni meri onemogoča večjo turško intervencijo preko njene južne meje.

Izjava.

Geopolitični boj za nadzor nad ozemljem, ki ga izgublja oslabljena Islamska država, pa pri tem pozablja na tisto, česar proizvod je bila Islamska država. Medtem ko se za ozemlje bijejo interesi Irana ter Sirije, šiitskih milic in sirskih Kurdov ob podpori Združenih držav, ostaja marginalizirano sunitsko prebivalstvo. Četudi je paradržavna struktura Islamske države razpada in njeni borci bežijo iz obkoljenih območji, je verjetno njena prihodnost v gverilski organizaciji. Vloga Združenih držav in njenih evropskih zaveznikov v letalskih napadih pa lahko pri civilnem prebivalstvu  proizvaja nove simpatije za novo Islamsko državo. Zaključuje Šterbenc.

Izjava.

 

 

 

Aktualno-politične oznake

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.