Mineva deset let delovanja Zveze zvez kulturnih društev narodov z območja nekdanje Jugoslavije – krajše Exyumak. Ob tej obletnici je bila včeraj okrogla miza v Cankarjevem domu, na kateri so ponovno opozorili na nerazrešena vprašanja o pobudi za ustavno priznanje statusa manjšine za pripadnike nekdanjih republik SFRJ v Sloveniji. Sicer je leta 2011 Državni zbor na pobudo takratne vlade, ki so jo sestavljali Socialni demokrati, Zares, Liberalna demokracija Slovenije in Desus, sprejel deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Le-ta pa je ostala pri simbolični vrednosti, saj v praksi hrvati, srbi, makedonci, albanci, črnogorci in bošnjaki nimajo priznanega statusa manjšine. Kot dobro prakso manjšinske politike se navaja recimo Hrvaško, ki priznava 22 manjšin, med drugim tudi slovensko. Govorili smo s predsednikom Zveze zvez kulturnih društev narodov z območja nekdanjega SFRJ-ja Ilijo Dimitrievskim, Vero Kržišnik Bukić, znanstveno svetnico na inštitutu za narodnostna vprašanja in Arminom Baltićem, ki na Radiu študent vodi bošnjaško oddajo Podlapski selam.