26. 2. 2021 – 17.00

Umetna trava ne pozebe

Audio file

V današnjem Kultivatorju se bomo posvetili temi, ki peče, kot bi nas opekla kopriva ali – bolje – umetna trava. Govorili bomo o »astroturfingu«, praksi zakrinkavanja financiranja oziroma izvora sporočil, ki se običajno pojavlja pri političnih kampanjah. Ta teden se je kot uporabnica profila Kopriva60918021 na Twitterju samorazkrila poslanka SDS Alenka Jeraj, ko je po pomoti prvi del čivka objavila na lažnem, khm, nikakor ne lažnem, ampak zgolj osebnem profilu, drugi del pa na pristnem. Fenomen astroturfinga predstavi Tadej Štrok, član inštituta Danes je nov dan, ki je v sodelovanju s portalom Pod črto in dvema uporabnikoma Twitterja pripravil raziskavo o omenjenem pojavu.

izjava

Kot kaže, je sosedova trava vendarle bolj zelena. Če morajo v kadrovsko prikrajšanem SDS funkcijo propagandista v prvi bojni liniji opravljati kar poslanci sami, je dober primer boljše organiziranosti Srbska napredna stranka, krajše SNS, pod vodstvom Aleksandra Vučića. Lani je namreč Twitter blokiral več kot osem tisoč lažnih računov, s katerih so več let donela gesla v podporo SNS, kot je denimo »Vučiću, Srbine!«, in povezave na njeno spletno stran. Situacijo opiše novinarka portala Krik Vesna Radojević

izjava

Tako imenovano »armado botov« je Twitter odkril na več načinov. Objavljali so namreč vsebinsko zelo podobna sporočila in delovali z majhnega števila IP-naslovov. Kasneje se je izkazalo, da so uporabniki sporočila objavljali z računalnikov v državnih institucijah.

izjava

Če nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević ni dobro slišal, pa je Vučić zgolj blažen v svoji nevednosti.

izjava

Izraz astroturfing izhaja iz imena podjetja AstroTurf, ki je proizvajalo umetne zelenice, gre pa za besedno igro v povezavi z izrazom »grassroots«. Uporabniki lažnih profilov namreč želijo dajati vtis, da njihova mnenja prihajajo »od spodaj«, in s tem svojo politično agendo prikazati kot glas širšega ljudstva. Beseda astroturfing lahko označuje tudi označuje prakso podjetij, ki svojim uslužbencem plačujejo za objave na blogih, v katerih se pretvarjajo, da nepristransko ocenjujejo njihove produkte.

V političnem kontekstu so astroturfing natančneje definirali na Inštitutu za raziskovanje javnih zadev v Zürichu. Po definiciji mora dejavnost ustrezati petim pogojem, da jo lahko označimo za politični astroturfing. Odvijati se mora na medmrežju in na pobudo političnih akterjev, temeljiti mora na politični strategiji, vsebina pa mora biti ponarejena in zavajajoča. Pri tem se pogoj o ponarejenosti nanaša na ponarejeno javno mnenje, strateški pa je zato, ker služi kot orodje pri doseganju nekega političnega cilja. Pojava ne gre zamenjevati s računalniško vodenimi profili oziroma boti. Štrok opiše razliko.

izjava

Tovrstni pojav je sicer značilen za moderno dobo spleta in družbenih omrežij. Štrok prikaže, da se je pojav v različnih oblikah pojavljal tudi že v preteklosti.

izjava

Štrok pojasni, kako pogosto se astroturfing uporablja.

izjava

Raziskovalci omenjenega fenomena se soočajo s težavami, ki so povezane z dostopnostjo virov, nadaljuje Štrok, ki je podobne zaplete opazil tudi pri lastni raziskavi.

izjava

Danes se astroturfing uporablja predvsem v gospodarstvu in v politiki. Štrok poleg politične uporabe izpostavi primer spletne prodaje.

izjava

V času spletne anonimnosti ni enostavno prepoznati, ali gre za običajen profil ali ne. Štrok predstavi značilnosti, katerim so sami namenili pozornosti pri raziskavi, in metode, s katerimi lahko preverimo, ali gre za pristen profil.

izjava

Ob razkrivanju sporne prakse, ki se uporablja za zavajanje uporabnikov spleta, se poraja vprašanje, ali je takšna praksa zakonita. Štrok odgovarja, da gre bolj kot ne za sivo cono.

izjava

Določen delež bremena regulacije bi morala po Štrokovem mnenju nositi tudi podjetja, ki upravljajo s spletnimi portali in omrežji. Izpostavi Twitter in njegova pravila uporabe.

izjava

Tako politiki kot tudi podjetja sejejo na spletu umetno travo, da bi jo lahkoverni uporabniki zamenjali s pravo domačico. Če kdo, to obvladamo prebivalci bivše Jugoslavije, saj so sposobnosti makedonskih sejalcev uporabili tudi pri nedavnih ameriških volitvah.

 

ODPOVED: Umetno travo je kultiviral vajenec Dominik, kosil jo je Svetina.

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.