Za blaginjo Slovenije
Niti mesec ni minil od odstopa premierja Marjana Šarca, pa že imamo novo koalicijsko pogodbo. V nasprotju z željami in pričakovanji političnega novinca Šarca njegov odstop in padec manjšinske vlade nista privedla do četrtih zaporednih predčasnih volitev. Namesto tega se nam obeta tretja Janševa vlada.
Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je v torek ponosno razglasil podpis koalicijskega sporazuma. Svoj podpis so poleg nekdanjega 2-kratnega premierja iz vrst SDS dodali še predsednik stranke Nova Slovenija Matej Tonin, predsednica Demokratske stranke upokojencev Aleksandra Pivec in predsednik Stranke modernega centra Zdravko Počivalšek. Nova vlada bo tako imela 48 poslancev in s tem ugodno večino, za razliko od Šarčeve vlade, ki se je morala sprva zanašati na glasove Levice, ko so jim bili njihovi socialni predlogi odveč, pa so z veseljem sprejeli tudi podporo iz vrst Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča.
Če sta se vsaj DeSUS in SMC v preteklosti prodajali kot levosredinski stranki, je po podpisu koalicijskega sporazuma jasno, da gre za klasično desno vlado in to kljub temu, da vključuje dve stranki, ki sta bili še pred enim mesecem partnerici Liste Marjana Šarca. Ta je tako kot pred njo SMC - prvotno imenovana Stranka Mira Cerarja - na volitvah leta 2018 pobrala glasove sredinskih in levosredinskih volivcev, željnih novih obrazov. Na istih volitvah je sicer prepričljivo slavila SDS, s 25-imi poslanci pa je bila prepričljivo najbolje zastopana stranka v parlamentu. Kljub temu je janšefobija v osrednjih medijih in na političnem parketu naznanjala, da relativna zmagovalka ne bo mogla tvoriti večine. Za njo je potrebovala SMC in DeSUS, ki sta ju v času parlamentarnih volitev vodila Miro Cerar oziroma Karl Erjavec.
Omenjeni dvojec Cerar-Erjavec je zavračal pogovore z Janšo, češ da ne gre za politika, ki mu lahko zaupamo vodenje države. Cerar, premier z največjim številom poslancev v zgodovini Državnega zbora - med letoma 2014 in 2018 jih je imel kar 36 - želi v javnosti ohranjati videz moralnega politika. Njegove politike - predvsem na področju migracij - pričajo drugače. Spomnimo, datum je 28. februar 2020: žica na južni meji vztraja. Karl Erjavec, po drugi strani, pa je pred zadnjimi volitvami oblikoval tako imenovani levi blok, ki je krepko razočaral in zaživel zgolj na reklamnih panojih s slikami nasmejanega Erjavca - sicer že nekdanjega koalicijskega partnerja Janše - skupaj z njegovim antipolom, ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem.
Danes je situacija v omenjenih strankah drugačna. SMC vodi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. V aktualni politični situaciji se je Počivalšek znašel pred odločitvijo, ali naj gre na volitve, po katerih bi SMC nedvomno ostala brez poslanskih sedežev, ali pa naj sklene zavezništvo s SDS in nadaljuje s svojimi priljubljenimi gospodarskimi projekti. Odločil se je za drugo možnost.
V DeSUS-u je medtem vodenje stranke prevzela Aleksandra Pivec, ki se je prav tako odločila, da ji je ministrski stolček ljub, njenim strankarskim kolegom pa sodelovanje z SDS tako ali tako ni tuje. Še največ dvomljivcev v sodelovanje z največjo parlamentarno stranko je tako bilo v Novi Sloveniji, katere predsednik Tonin je pošiljal mešane signale, na koncu pa je prevladalo prepričanje, da je Janševa vlada boljša opcija od novih volitev. Ob podpisu koalicijske pogodbe je Počivalšek na Twitterju zapisal, citiramo: “To ne bo koalicija ene stranke, kot tudi ne koalicija enega predsednika. To bo koalicijska vlada, v kateri se bo delalo s konsenzom in z upoštevanjem vseh štirih partneric.” Konec citata. Po sicer še vedno neuradni listi ministrskih kandidatov si je SMC zagotovila štiri ministrstva, SDS pet, NSi tri in DeSUS dva. Lista kandidatov in zgolj ene kandidatke naj bi bila tako sledeča:
Ministrstvo za notranje zadeve: Zvonko Černač ali Božo Predalič, Ministrstvo za zunanje zadeve: Anže Logar, Ministrstvo za obrambo: Matej Tonin, Ministrstvo za finance: Andrej Šircelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: Zdravko Počivalšek, Ministrstvo za zdravje: Tomaž Gantar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Cveto Uršič, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Mitja Slavinec, Ministrstvo za infrastrukturo: Jernej Vrtovec, Ministrstvo za pravosodje: Igor Zorčič, Ministrstvo za javno upravo: Nejc Brezovar, Ministrstvo za okolje in prostor: Andrej Vizjak, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Aleksandra Pivec, Ministrstvo za kulturo: Damjan Damjanovič.
Uradna verzija koalicijske pogodbe še ni dostopna javnosti, je pa zato ta lahko prebrala neuradno verzijo, predvsem pa izpostavljene točke, ki jih je “ZA BLAGINJO SLOVENIJE” ponosno razglasil Janez Janša. V nadaljevanju izpostavljamo določene izmed njih. V vsakem primeru gre za zelo ohlapne obljube in koncepte, ob branju pa človek niti ne dobi občutka, da gre za desno vlado, ki jo vodi odkrito rasistična in ksenofobna Slovenska demokratska stranka, ki je v minulih letih zasedla skrajno desni pol znotraj Evropske ljudske stranke in se pridružila fašističnim strujam evropske desnice, ki ji načelujejo politiki, kot sta Orban in Salvini. Če kaj, koalicijska pogodba prej izraža klasične progospodarske tendence.
“Administrativna razbremenitev: zmanjšanje birokratskih opravil pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo in umeščanje objektov v prostor, racionalizacija zahtev po poročanju gospodarskih subjektov, poenostavitev postopkov javnega naročanja in tako naprej.”
Na energetskem področju ni neposredno govora o podnebnih spremembah, je pa zato govora o sanacijskih ukrepih za zagotovitev čistejšega pridobivanja energetskih virov in drugih ukrepih za ogljično nevtralnost do 2050, vključno z izrabo jedrske energije ter urejanjem področja rabe geotermalne energije. Prav tako se obeta nadaljevanje skrajno sporne prakse zajezovanja spodnjega toka Save za pridobivanje hidroenergije.
Bla bla bla, tretja razvojna os, bla bla bla, prenova stanovanjske politike, povečanje fonda najemnih stanovanj s poudarkom na mladih in mladih družinah in tako naprej. Zmanjšanje prometnih zastojev in izpustov toplogrednih plinov. Lepo.
Če je soditi po preteklih predlogih, je DeSUS zlobiral ustanovitev slovenskega demografsko-pokojninskega sklada in vladnega urada za demografijo s sedežem v Mariboru. Koalicijska pogodba večkrat izpostavi potrebo po reformi politike socialnih transferjev s poudarkom na preprečevanju zlorab, prav tako naj bi bili prejemniki socialnih pomoči vključeni v javna dela. OK. Po madžarskem ključu torej. Prav tako se obljublja usklajevanje pokojnin v višini 1,5 odstotka letno za upokojence, ki so se upokojili do 2015; vse seveda zgolj, če bo to proračun omogočal.
“Ureditev možnosti klimatskega in zdraviliškega zdravljenja žrtvam vojnega nasilja in vojnim veteranom - verjetno predvsem slovenskim -, kakovostno in vsem dostopno javno zdravstvo kot temelj slovenskega zdravstvenega sistema, koriščenje treh dni bolniške odsotnosti brez obiska osebnega zdravnika v skupnem obsegu 9-ih dni v koledarskem letu ter preučitev možnosti skrajšanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca.” To komentira predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muženić.
Nadalje po seznamu: “ureditev pridelave in rabe konoplje v medicinske ter industrijske namene”. Tega verjetno niste pričakovali. Ste pa zato verjetno pričakovali naslednje: “dvig povprečnine občinam: za proračunsko leto 2020 v višini 623,96 evra, za proračunsko leto 2021 pa 628,20 evra. Komentira Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.
Na področju izobraževanja je predvideno uvajanje dualnega sistema v srednje strokovno in višje šolstvu, krepitev vajeniškega modela izobraževanja in zagotovitev proaktivnega javnega objavljanja podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah po zgledu nekaterih članic EU. Govori Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja.
Podobno kritičen je tudi Marko Marinčič iz Visokošolskega sindikata.
Na področju pravosodja je največ obrvi dvignil predlog vzpostavitve instančnega sistema, po katerem bodo višja sodišča dejansko odločala o primerih, ne pa jih vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo. Govori pravnik Blaž Kovačič Mlinar.
In kaj poreče nova desna vlada na meje in migracije? Zelo malo, če primerjamo z lajanjem po socialnih omrežjih in opozicijskih - in kmalu režimskih - medijih, kot je na primer SDS-ovo trobilo Nova24TV. Predlog o uvedbi naborništva se zdi bolj kot ne piarovska poteza, saj za to sploh ni predvidenih finančnih sredstev. Veliko besed, malo vsebine. Dobrodošli v novo desetletje.
Dodaj komentar
Komentiraj