ZELENA MOBILNOST
V senci mednarodne podnebne konference, ki do konca nasednjega tedna poteka v Bonnu, je Evropska komisija predstavila sveženj predlogov za zeleno mobilnost, s katerim namerava odgovoriti na problem onesnaževanja v prometu. Poglavitni ukrepi predstavljenih smernic se nanašajo na znižanje izpustov ogljikovega dioksida iz prometa in spodbudo za nakup vozil na alternativna goriva. V primerjavi z letom 2021 bodo morala vozila izpuste CO2 do leta 2025 zmanjšati za 15, do leta 2030 pa za 30 odstokov. S tem bi promet prispeval k skupnemu cilju zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida do leta 2030. Natančnejše številke predstavi Željko Purgar, ki se ukvarja s področjem vozil na alternativna goriva. Pri tem opozori, da bo spremenjen tudi sistem merjenja izpustov.
Prava razprava o predlogu se bo začela, ko se bodo z njim soočile države članice Evropske unije. Slovenija je že oktobra sprejela nacionalno Strategijo za alternativna goriva. Njeni cilji so smeli in precej bolj konkretni od bruseljskih, med tistimi najbolj izstopajočimi pa je zagotovo ta, da po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. V tem času naj bi se zgodil premik k vozilom na alternativna goriva, po načrtih vlade oziroma pristojnega Ministrstva za infrastrukturo bo do leta 2030 med osebnimi vozili vsaj 200.000 oziroma 17% električnih oziroma priključnih hibridov. Podobno kot Evropska unija tudi Slovenija pri tem zasleduje širše cilje. Pojasni Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo.
Slovenska strategija se osredotoča predvsem na vzpostavitev infrastrukture za uporabo in spodbude za nakup vozil na alternativna goriva, medtem ko predlogi Evropske komisije, kot pojasnjuje sogovorec, zajemajo širše področje.
V Laboratoriju za motorje z notranjim izgorevanjem in elektromobilnost na Fakulteti za strojništvo so za Delo ocenili, da bo željeni ekološki učinek mogoče doseči le z dovolj velikim deležem vozil na alternativna goriva. To pa je po njihovem mnenju odvisno tudi od kupne moči prebivalstva. Purgar meni, da je to morda težava v tem trenutku, že čez nekaj let pa bodo tovrstni avtomobili konkurenčni tistim na bencinski ali dizelski pogon.
Država sicer prehod na vozila na alternativni pogon že zdaj stimulira s subvencijami. Bojan Žlender.
Ogljični odtis oziroma emisije se pri električnih vozilih prenašajo v energetski sektor. Zmanjšanje izpustov s prehodom na električne avtomobile je tako odvisno od mešanice virov energije, s katerimi posamezna država proizvaja elektriko. Slovenija približno tretjino elektrike pridela iz premoga, tretjino iz jedrske energije, nekaj manj kot tretjino iz vodne energije, manjši delež pa iz sončnih in vetrnih elektrarn. Purgar, ki se sklicuje na raziskavo s Poljske, pa trdi, da je tudi pri električnih avtomobilih, ki so polnjeni z elektriko iz termoelektrarn, ogljični odtis še vedno nižji kot pri tistih z dizelskim motorjem.
V Sloveniji promet ustvari 40 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Zato so za zmanjšanje emisij ob prehodu na osebna vozila z alternativnimi gorivi ključni tudi drugi segmenti, kot so javni prevoz in spodbujanje alternativnih oblik mobilnosti, ki se vzpostavljajo. Strategija za alternativna goriva teh ne zajema, je pa vzpodbujanje trajnostne mobilnosti zajeto v drugih dokumentih. Bojan Žlender z Ministrstva za infrastrukturo, s katerim zaključujemo, pri tem izpostavi spodbujanje delitve vozila oziroma “car sharing”.
Dodaj komentar
Komentiraj