Mrtve ribe namesto poplav

Okrogla miza, intervju ali pogovor
14. 9. 2022 - 17.00

Ljubljana stoji na območju, ki je bilo skozi zgodovino izpostavljeno nevarnosti poplav. Zaradi nenehnega poplavljanja Ljubljanice so že leta 1780 zgradili Gruberjev prekop, ki je rešil problematiko odtekanja odvečne vode in s tem zavaroval mestno jedro. Toda kasneje se je Ljubljana vedno bolj širila na območja drugih pritokov Ljubljanice. Najpomembnejši naravni pritok Ljubljanice v mestu je Gradaščica, ki izvira v Polhograjskih Dolomitih. Leta 1926 je Gradaščica, ki je v času normalnega pretoka majhen potok, poplavila celoten jugozahodni del mesta, zato so se še istega leta odločili izkopati strugo, ki bi nudila prostor za odvečno vodo, in jo poimenovali Mali graben. Vendar ta skoraj sto let kasneje nima dovolj velike prostornine, da bi se presežne vode ob poplavah lahko stekale vanj.

S kohezijskim projektom za protipoplavno zaščito na Gradaščici se ukvarjamo v današnjem Mega OFFsajdu. Projekt Gradaščica se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Višina upravičenih stroškov za projekt znaša okoli 50 milijonov evrov, od tega bo Unija prispevala 85 odstotkov, 15 odstotkov pa bo primaknila država. Med izvajanjem je prišlo do zvišanja stroškov projekta, ki sedaj znašajo skoraj 68 milijonov.

Projekt protipoplavne varnosti na Sori v Škofji Loki
 / 10. 8. 2022

Na kakšen način si pri projektu prizadevajo rešiti problem poplavljanja Gradaščice, pojasni vodja projekta protipoplavnih ukrepov v porečju Gradaščice Bojan Drnovšek z Direkcije za vode.

Izjava

Glavni problem je nova mestna infrastruktura, ki preprečuje odtok poplavnih voda.

Izjava

Naravno razlivanje vode čez poplavne ravnice bodo s projektom poskušali ustaviti, prav tako pa bodo skušali vzpostaviti nadzor nad odtekanjem vode.

Izjava

Projekt, ki se je začel leta 2017, je razdeljen v dve fazi. Prva faza, ki naj bi jo izvedli do konca leta 2023, vključuje ureditev porečja Gradaščice in Horjulščice vse od Ljubljane do Polhovega Gradca. V sklopu druge faze je planirana izgradnja suhega zadrževalnika Razori v občini Dobrova - Polhov Gradec. Leta 2020 je iz časovnih in finančnih razlogov prišlo do novelacije investicijskega programa in s tem do podaljšanja projekta.

Izjava

Zaradi podaljšanja projekta za financiranje druge faze ne bodo več upravičeni do porabe evropskih sredstev.

Izjava

Kakor vselej, ko gre za človekovo poseganje v naravo, tudi pri gradnji protipoplavne zaščite na Gradaščici obstaja bojazen pred uničenjem biotske raznovrstnosti in negativno spremembo ekosistema. Biologinja Polona Pengal iz nevladne organizacije Zavod Revivo pojasnjuje, da hidromorfološke spremembe uničujoče vplivajo na vodne organizme. 

Izjava

Drnovšek sicer zatrjuje, da bo morfologija struge na Malem grabnu v čim večji meri prilagojena naravnim razmeram. Na neposeljenem območju struge bodo ohranili poplavne ravnice, izvedena pa bo tudi renaturacija.

Izjava

Polona Pengal odgovarja, da z ravnanjem rečnih strug vplivamo na celoten vodni tok, s čimer na dolgi rok negativno vplivamo tudi na nas same. 

Izjava

Kaj ko so bregovi Gradaščice poseljeni, ljudje pa izpostavljeni poplavam. Protipoplavni ukrepi, ki jih vključuje projekt, se tako na prvi pogled zdijo nujni. Pengal vseeno meni, da bi bilo treba ta problem reševati dolgoročno, ne da bi posegali v naravni ekosistem.

Izjava

Pogin rib v Malem Grabnu, kanalu Gradaščice
 / 26. 7. 2022
Antagonizem med okoljevarstveniki in gradbeniki se kaže tudi v primeru protipoplavnega ukrepanja na Gradaščici. Ne glede na pomisleke kaže, da bo projekt izpeljan do konca. Ali jim bo z deli uspelo zaključiti v zastavljenem roku, bodo eni izvedeli v medijih, drugi pa, ko jim bo poplavilo klet.

 

Vir fotografije: wikimedia commons

 

Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.

Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

Več na www.europeinmybackyard.org

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness