Mrtve ribe namesto poplav
Ljubljana stoji na območju, ki je bilo skozi zgodovino izpostavljeno nevarnosti poplav. Zaradi nenehnega poplavljanja Ljubljanice so že leta 1780 zgradili Gruberjev prekop, ki je rešil problematiko odtekanja odvečne vode in s tem zavaroval mestno jedro. Toda kasneje se je Ljubljana vedno bolj širila na območja drugih pritokov Ljubljanice. Najpomembnejši naravni pritok Ljubljanice v mestu je Gradaščica, ki izvira v Polhograjskih Dolomitih. Leta 1926 je Gradaščica, ki je v času normalnega pretoka majhen potok, poplavila celoten jugozahodni del mesta, zato so se še istega leta odločili izkopati strugo, ki bi nudila prostor za odvečno vodo, in jo poimenovali Mali graben. Vendar ta skoraj sto let kasneje nima dovolj velike prostornine, da bi se presežne vode ob poplavah lahko stekale vanj.
S kohezijskim projektom za protipoplavno zaščito na Gradaščici se ukvarjamo v današnjem Mega OFFsajdu. Projekt Gradaščica se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Višina upravičenih stroškov za projekt znaša okoli 50 milijonov evrov, od tega bo Unija prispevala 85 odstotkov, 15 odstotkov pa bo primaknila država. Med izvajanjem je prišlo do zvišanja stroškov projekta, ki sedaj znašajo skoraj 68 milijonov.
Na kakšen način si pri projektu prizadevajo rešiti problem poplavljanja Gradaščice, pojasni vodja projekta protipoplavnih ukrepov v porečju Gradaščice Bojan Drnovšek z Direkcije za vode.
Glavni problem je nova mestna infrastruktura, ki preprečuje odtok poplavnih voda.
Naravno razlivanje vode čez poplavne ravnice bodo s projektom poskušali ustaviti, prav tako pa bodo skušali vzpostaviti nadzor nad odtekanjem vode.
Projekt, ki se je začel leta 2017, je razdeljen v dve fazi. Prva faza, ki naj bi jo izvedli do konca leta 2023, vključuje ureditev porečja Gradaščice in Horjulščice vse od Ljubljane do Polhovega Gradca. V sklopu druge faze je planirana izgradnja suhega zadrževalnika Razori v občini Dobrova - Polhov Gradec. Leta 2020 je iz časovnih in finančnih razlogov prišlo do novelacije investicijskega programa in s tem do podaljšanja projekta.
Zaradi podaljšanja projekta za financiranje druge faze ne bodo več upravičeni do porabe evropskih sredstev.
Kakor vselej, ko gre za človekovo poseganje v naravo, tudi pri gradnji protipoplavne zaščite na Gradaščici obstaja bojazen pred uničenjem biotske raznovrstnosti in negativno spremembo ekosistema. Biologinja Polona Pengal iz nevladne organizacije Zavod Revivo pojasnjuje, da hidromorfološke spremembe uničujoče vplivajo na vodne organizme.
Drnovšek sicer zatrjuje, da bo morfologija struge na Malem grabnu v čim večji meri prilagojena naravnim razmeram. Na neposeljenem območju struge bodo ohranili poplavne ravnice, izvedena pa bo tudi renaturacija.
Polona Pengal odgovarja, da z ravnanjem rečnih strug vplivamo na celoten vodni tok, s čimer na dolgi rok negativno vplivamo tudi na nas same.
Kaj ko so bregovi Gradaščice poseljeni, ljudje pa izpostavljeni poplavam. Protipoplavni ukrepi, ki jih vključuje projekt, se tako na prvi pogled zdijo nujni. Pengal vseeno meni, da bi bilo treba ta problem reševati dolgoročno, ne da bi posegali v naravni ekosistem.
Antagonizem med okoljevarstveniki in gradbeniki se kaže tudi v primeru protipoplavnega ukrepanja na Gradaščici. Ne glede na pomisleke kaže, da bo projekt izpeljan do konca. Ali jim bo z deli uspelo zaključiti v zastavljenem roku, bodo eni izvedeli v medijih, drugi pa, ko jim bo poplavilo klet.
Vir fotografije: wikimedia commons
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Dodaj komentar
Komentiraj