Na prvem dnevu nacionalne varnosti, ki so ga v organizaciji Inštituta za varnostno kulturo danes prvič pripravili kar v vsaj relativno varni ljubljanski Vojašnici Edvarda Peperka, je ministrica za obrambo Andreja Katić ponovno opozorila, da je slovenski obrambni sistem zastal v svojem razvoju in da je zgolj še omejeno sposoben za soočanje s prihodnjimi tveganji nacionalne varnosti. Udeleženci prvega dneva nacionalne varnosti so sicer iz prve roke od resorne ministrice izvedeli še, da je strateško varnostno okolje, v katerem se nahaja Slovenija, kompleksno in podvrženo nepredvidljivim spremembam, nič pa o tem, kako s svojimi sklepi k dodatni kompleksnosti in nepredvidljivosti varnostnega okolja na nacionalnih tleh prispevata prav aktualna koalicija in Vlada, katerih del je.

Da je slovenski obrambni sistem res zaostal in da je zgolj še omejeno sposoben ne zgolj za soočanje s prihodnjimi tveganji nacionalne varnosti pač pa tudi s povsem običajno transportno logistiko, sicer potrjuje zaplet pri organizaciji transporta  domače vojaške žive sile, če že ne ameriškega kanon futra, na očitno novo svetovno fronto na Baltiku. Vseh 22 slovenskih vojakov, ki se bodo integrirani v četo 173. zračno-desantne brigade vojske Združenih držav Amerike in prav tako tej podrejenemu bataljonu oboroženih sil Estonije udeleževali večmesečnega mednarodnega usposabljanja na območju Baltika, kot se uradno reče temu zadnjemu ameriškemu in Nato šopirjenju z orožjem na zunanjih mejah Rusije, bi na dolžnost moralo odpotovatio že prejšnji teden, a do tega ni prišlo, ker pred vojašnico v Novem mestu ni bilo avtobusa, ki bi tam čakajoče vojake pravočasno dostavil na brniško letališče Dr. Jožeta Pučnika.  

Logično in priložnosti primerno zajedljivi opoziciji na Odboru za obrambo je sicer obrambna ministrica Andreja Katič pojasnila, da se kot ministrica z avtobusnimi prevozi ne ukvarja, v španoviji z načelnikom generalštaba Andrejem Ostermanom pa je krivdo za zaplet in posledično škodo več kot 5 tisoč evrov davkoplačevalskega za varnost in obrambo domovine namenjenega denarja poskušala prevaliti na zasebnega prevoznika, za katerega najem se je kljub številnim vozilom, s katerimi sicer v slovenski vojski razpolagajo, po svoji volji odločil poveljnik brigade. Enako neprepričljiva so sicer bila tudi pojasnila, da se bo v navednicah vaja začela šele prihodnji teden v ponedeljek in da s tem ni prišlo do nobene zamude ter da so slovenski poklicni vojaki na to misijo na Baltik prispeli pravočasno, saj se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj so torej v Slovenski vojski odhod na Baltik sprva načrtovali za že prejšnji teden, saj tudi predčasna namestitev in dnevnice vendarle niso zastonj in bi v vsakem primeru tudi ta račun iz sicer obrambnega proračuna države poravnali davkoplačevalci.

Zato je sicer le za pritrditi razpravljalcem današnjega prvega Dneva nacionalne varnosti, da bo Slovenija zato tudi v prihodnje morala razvijati celosten in učinkovit sistem nacionalne varnosti, a dodati, da bi ta vendarle moral biti tudi dosti ekonomičnejši, kot je to očitno praksa znotraj domačega varnostnega sistema. Da se sicer o ekonomičnosti in podobnih rečeh v tem konkretnem primeru med politiki na oblasti pravzaprav nihče ne sprašuje, gre v prvi vrsti pripisati domači tradicionalni servilnosti do vojaško in gospodarsko močnejših velikih držav. Nenazadnje Slovenija z udeležbo na teh vojaških manevrih, v okviru katerih se bo vadilo taktične vaje z bojnim streljanjem, preverili pa bodo tudi logistične zmogljivosti enote, med drugim prav zmogljivosti strateških premikov in dolgotrajne oskrbe sil, uradno izkazuje svojo zavezniško solidarnost, verodostojnost in konkretno pripravljenost sodelovanja pri uresničevanju ukrepov iz akcijskega načrta pripravljenosti, nudenja varnostnih zagotovil in krepitvi obrambno-odvračalne drže pakta NATO.   

Prav tako uradno se Slovenija z vsemi 22 pripadniki Slovenske vojske napotenimi na območje Baltika tudi solidarno odziva na zaprosilo za izvedbo jamstvenih ukrepov Litve, Latvije, Estonije, Poljske, Slovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije, za katero postaja vse bolj jasno, da so ga naročili kar v Pentagonu in Beli hiši, saj ima rožljanje z orožjem na zunanjih mejah Rusije tudi povsem očitne notranje politične učinke v ZDA, kjer bodo konec leta le predsedniške volitve. Toda tako to gre. Že vnaprej je jasno, da se pripadniki Slovenske vojske pri preverjanju zmogljivosti strateških premikov, kot je denimo tudi pot od vojašnice do letališča, ne bodo ravno dobro odrezali, razen če za avtobusne in druge prevoze ne bodo poskrbeli kar ameriški logisti. Glede na to kako se z izzivi za ohranitev varnosti na Slovenskem soočajo država, lokalne skupnosti in za to odgovorni državljani, pa bi bilo vsekakor bolje, če bi namesto dneva nacionalne varnosti razglasili kar dan nacionalne nevarnosti.

ODPOVED: Tud za tokratni N-euro moment sem s kilavimi zmogljivostmi strateških premikov slovenske vojske po domačih tleh in prvim dnevom nacionalne nevarnosti v zobeh poskrbel Tomaž Z.