Delni odpustek Države

Povsem primerno poletnemu času je danes Vlada Mira Cerarja mlajšega sestankovala kar na dopisni seji in pravzaprav brez večje dopisne razprave med drugim sprejela tudi predlog zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. Kljub temu da je v nazivu predloga zakona ključna besedna zveza »odpust dolgov«, ki priča da Slovenija vendarle je katoliško vsaj do največjih domačih revežev usmiljena država, gre, kot je tudi razvidno iz samih zgolj sedmih členov danes na dopisni seji vlade sprejetega predloga zakonskega besedila, pravzaprav za odpis dolgov najrevnejšim skupinam prebivalstva, ki sodi v paket ukrepov za pomoč socialno najšibkejšim državljanom. Odpust oziroma odpustek, saj gre za relativno majhne dolgove, ki izvirajo iz stroškov gospodinjstva oziroma rednih življenjskih stroškov, sicer v katoliških državah in katolištvu nasploh pomeni delno ali popolno odpuščanje časne kazni za grehe ter je del katoliškega nezmotljivega nauka, ki se ne more spremeniti in ki ga je za svojega očitno vzela tudi po slovensko moderna vlada Mira Cerarja. V konkretnem domačem primeru ta izvirni greh so predvsem dolgovi, ki pa jih bo mogoče odpisati šele na podlagi sporazuma med predlagateljem zakona, torej Vlado, in upniki, ki imajo terjatve do državljanov, ki so se znašli v hudi materialni in socialni stiski.

Prva šibka točka na današnji kar dopisni seji Vlade sprejetega predloga zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov je, da bodo upniki k odpisu dolgov pristopali prostovoljno, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da jim bo to v interesu predvsem v primerih, ko se jim bo to preprosto izplačalo, in da gre tako predvsem za manjše dolgove oziroma zneske. Da bo temu res tako, je sicer kot vendarle eden od glavnih upnikov svojih revnih državljanov v imenu Države povsem jasno nakazala tudi predlagateljica oziroma Vlada, ki je v primeru, da gre za odpis dolga iz naslova neporavnanih davčnih obveznosti do proračuna same Države, črno na belem določila, da se lahko pod okriljem državne Finančne uprave odpišejo le dolgovi, ki ne presegajo 50,00 evrov.

Seveda imata lahko na Slovenskem živeči posameznik ali posameznica do Države tudi druge neporavnane finančne obveznosti. In če o odpisu davčnega dolga v imenu Države odloča Finančna uprava, bo v primeru, če dolg dolžnika do države izvira iz naslova tistih obveznosti, ki se ne štejejo kot obvezne javne dajatve, dogovor o odpisu dolga vsak posamezni dolžnik sklenil kar s pristojnim ministrom. Dolgove bi sicer naj v skladu s predlogom tega zakona odpuščale tudi lokalne skupnosti, predvsem občine in njihova javna podjetja, kar pomeni, da bodo na ravni lokalne samouprave dogovore o odpisu dolgov sklepali tudi župani in njim podrejeni direktorji teh javnih podjetij.

Da revščina na Slovenskem vendarle narašča in da jo dol držijo predvsem statistični prijemi, s katerimi jo razglašamo, je prav tako razvidno že iz samega spremnega besedila tega vsaj na prvi pogled javnomnenjsko všečnega Vladnega ukrepa, saj predlagateljica v njem vendarle črno na belem prizna, da se v Sloveniji zaradi dalj časa trajajoče ekonomske krize in navkljub pomoči države preko socialnih transferjev vendarle srečujemo s povečanjem števila družin in posameznikov, ki živijo v slabih socialnih razmerah. Nadalje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga prav nič tankočutno že drug mandat obvladuje Anja Kopač Mrak iz ob potekajoči privatizaciji državne lastnine še naprej politično ideološko izgubljene Socialne demokracije, uradno prizna, da bi - če v dohodek posameznika ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov) - stopnja tveganja revščine znašala 25,3 %. Če pa bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi stopnja tveganja revščine znašala že nekoliko bolj dejanskih 42,3 % na Slovenskem živečega prebivalstva.

Kljub temu da je tudi statistično revnih na Slovenskem že več kot 40 odstotkov in da to priznava tudi aktualna in po lastnih besedah socialno občutljiva vlada, pa bo do tega delnega odpustka dolgov s strani Države upravičena zgolj manjšina uradno zabeleženo najbolj revnih ljudi. Do ukrepa odpusta dolgov bodo namreč lahko sploh pristopali le dolžniki, ki so bili kadarkoli v obdobju med 1.1. 2015 in 30.06. 2015 bili med prejemniki denarne socialne pomoči ali prejemniki varstvenega dodatka ali prejemniki veteranskega dodatka ali prejemniki otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma za veliko družino. Dolžnik po tem predlogu zakona je tudi oseba, ki je navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja.

To da v spremni besedi Vlada kot predlagateljica prizna, da je na danes ponovno prav poletno sončni strani Alp bistveno več revnih, kot kažejo statistike, nato pa za upravičenost do odpisa dolgov upošteva prav te statistike, pa ni edino bizarno razkritje, ki ga o delovanju domače države prinaša predlog zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. Še bolj vznemirljivo je kakopak spoznanje, da se namreč na podlagi veljavne domače davčne zakonodaje na Slovenskem tudi odpust dolga šteje za dohodek, ki je prav tako obdavčen in je nanj potrebno plačati dohodnino. Zato predlog zakona - pa čeprav zgolj za statistično najbolj revno skupino prebivalstva – kot enega svojih glavnih dosežkov uvaja posebno davčno ureditev, po kateri tako upnik kot dolžnik v postopku odpisa dolgov ne bosta imela dodatnih stroškov in tudi v primeru odpisanih pod 50 evrov dohodnine ne bo potrebno plačati dohodnine še na ta odpis oziroma dohodek, kot ga razume veljavna davčna zakonodaja.

Do predvsem delnih, v posameznih primerih pa tudi popolnih odpustkov so bili v davnih zlatih katoliških časih za dober denar in podarjene posesti upravičeni predvsem bogati. Toda tako to gre. Do domačega delnega odpustka dolgov, če se bo upnikom ta bolj splačal od vnaprej na neuspeh obsojene izterjave, pa bo upravičena zgolj uradno registrirana najbolj revna skupina na Slovenskem živečih ljudi, medtem ko se bo za preostalo revno večino zategovanje pasov nadaljevalo, kar nenazadnje tudi s tem na današnji dopisni seji sprejetim predlogom zakona o pogojih za izvedbo odpusta dolgov sporočata tudi aktualna koalicija in Vlada.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z danes napovedanimi in na dopisni seji Vlade sprejetimi delnimi odpustki Države v zobeh poskrbel Tomaž Z.