Demokratična agonija

Demokratična agonija

Mnenje, kolumna ali komentar
28. 3. 2018 - 16.00

Čeprav bi Borut Pahor kot predsednik domače republike in ustavne demokracije lahko še kak teden ali dva zavlačeval z odločitvijo, da po odstopu Mira Cerarja ne bo predlagal kandidata za novega mandatarja, za katerega se je do sedaj samopredlagal le od lanskega decembra in razkola s Socialnimi demokrati, kot stranko na katere volilnih listah je bil v Državni zbor prvič ter potem vsakič naprej izvoljen že davnega leta 1996, nepovezani poslanec Janko Veber, se je le odločil skrajšati to demokratično agonijo, kateri bomo sicer brez dvoma do konca tega mandata in novih predčasnih parlamentarnih volitev še priča na eni ali celo večih izrednih sejah državnega zbora. Koalicija, ki pravzaprav več ne obstaja, se bo o tem, katere zakone sploh še poskušati sprejeti v tem mandatu na izrednih sejah državnega zbora, poskušala dogovoriti na današnjem srečanju, vodja največje poslanske skupine v DZ Simona Kustec Lipicer pa priznava, da se o tem, kje lahko najdejo skupen jezik in večino poslanskih glasov tik pred koncem mandata, pogovarjajo tudi z ostalimi poslanskimi skupinami. Toda kljub temu da se zdi, da so zdaj vse niti domače parlamentarne demokracije v rokah parlamentarnih strank in njihovih poslanskih skupin, pa je z današnjim začel teči še 14 dnevni rok, v katerem lahko kandidata za novega mandatarja predlaga ali posamezna poslanska skupina ali kakršna koli že skupina desetih iz vajeti vodij poslanskih skupin spuščenih poslank in poslancev.

Čeprav je sprva kazalo, da bo brez večjega upanja na končni uspeh in večinsko potrditev v Državnem zboru mandatarja predlagala največja opozicijska stranka SDS, ki se zavzema, da bi bile volitve čim kasneje oziroma vsaj 10. junija, je po marčevski izredni seji državnega zbora vodja njene poslanske skupine Jože Tanko sporočil, da SDS podpisov za mandatarstvo Janka Vebra ne bo prispevala in da prav tako svojega mandatarja v SDS ne bodo iskali. Enako so brez poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti ter poslanske skupine nepovezanih poslancev, v kateri pa se niso združili vsi ob koncu tega državnozborskega mandata nepovezani poslanci, saj so Andrej Čuš, Matjaž Hanžek in nenazadnje tudi Janko Veber brez poslanske skupine, imajo pa jo nepovezani poslanci in poslanke Alenka Bratušek, Bojan Dobovšek, Mirjam Bon Klanjšček in Franc Laj, že zatrdili tudi iz vseh preostalih petih poslanskih skupin. Tako da so na potezi pravzaprav zgolj še Janko Veber in njegovi že odkrito ali zaenkrat še pač prikrito nepovezani poslanski kolegi.

Janko Veber je kot nepovezani poslanec, ki se bi naj do novega mandata v Državnem zboru poskušal prvič prebiti brez tradicionalne podpore in tradicionalnih volivcev Socialnih demokratov ter s svojo stranko Sloga, ki pa se jo že od vzpostavitve naprej povezuje z Združeno levico Demokratične stranke dela Franca Žnidaršiča, napovedal, da bo poskusil zbrati za sam predlog za mandatarja zadostnih deset podpisov poslank in poslancev, za kar je od danes naprej časa še do 10. aprila. Če mu ne bi uspelo in če tudi komu drugemu ne bi uspelo in če svojega mandatarja kljub drugačnim obljubam po včerajšnji izredni seji državnega zbora ne bo predlagala kaka od obstoječih poslanskih skupin, po 10. aprilu začne teči še zadnji intervencijski rok 48-ih ur, v katerem lahko aktualna zasedba Državnega zbora odloča še o morebitnem tretjem poskusu pa čeprav že vnaprej na končni neuspeh obsojenega iskanja novega mandatarskega kandidata.

Obstoječe parlamentarne stranke in odkrito ter zaenkrat še prikrito nepovezani poslanci imajo tako na voljo še številne možnosti političnega preigravanja volilne procedure in podaljševanja trenutne demokratične agonije, v kateri je delno opravilna Vlada in izvršna oblast države popolnoma podrejena iz strankarskih vajeti spuščeni zakonodajni veji oblasti. Če v poslanskih skupinah in državnozborskih političnih strankah sicer ne napovedujejo lastnega kandidata za mandatarja, pa v en glas ponavljajo, da je pred zasedbo Državnega zbora še vrsta pomembnih in nujnih odločitev. Čeprav je zakonitost rešitve že vnaprej vprašljiva, je ta čas v državnem zboru ni politične stranke, ki bi tik pred naslednjimi državnozborskimi volitvami nasprotovala sprejemu ustavnega zakona za zaščito Nove ljubljanske banke, v državnozborski proceduri pa je po odstopu Mira Cerarja obtičala še kopica drugih, sicer za odpovedano aprilsko sejo državnega zbora predvidenih zakonov.

Katere bodo zakonske rešitve, ki bi naj še tik pred labodjim spevom tega državnozborskega mandata pod okriljem že propadle koalicije strank SMC, SD in DeSUS vendarle bile potrjene, se bodo njihovi predstavniki poskušali dogovoriti na današnjem popoldanskem srečanju, jasno pa je, da po propadu Vlade in posledično koalicije, živahni individualni pogovori potekajo tudi med posameznimi poslanci, tako iz vrst bivše koalicije kot vse do naslednjih volitev še naprej opozicije. Ker se na obeh polih domačega političnega prostora še kako zavedajo, da se bo sedanja zasedba državnega zbora v novem mandatu v vsakem primeru temeljito prevetrila - Jožeta Tanka je denimo strah, da se lahko pripeti, da bosta v parlamentu kar dve tretjini novih poslancev - so sedanji stari in predvideni za politični odpis pač samo po sebi še posebej nepredvidljivi, kar je še ena posledica vsakokratnega na Slovenskem očitno že tradicionalnega predvolilnega nasedanja na nove obraze, katerih volilne liste so pač v veliki večini primerov - in tudi pri Listi Marjana Šarca bo očitno tako - potem posledično pač sestavljene iz politično povsem neizkušenih posameznikov.

Čeprav si torej v vseh poslanskih skupinah vsaj uradno želijo čim prejšnjih volitev, pa bo datum le teh, če ne bo kandidata za novega mandatarja, Borut Pahor kot predsednik republike in te ustavne demokracije, oznanil šele 14. aprila, ko bo podpisal odlok o razglasitvi predčasnih volitev, zaenkrat pa se kot najbolj možna datuma omenjata 27. maj ali 3. junij. Toda tako to gre. Najprej bo potebno pač počakati, ali bo Janku Vebru ali pač kakemu drugemu in v čigavem imenu uspelo zbrati potrebno podporo 10-ih poslanskih podpisov za kandidaturo novega mandatarja. In če mu svojega podpisa Simona Kustec Lipicer zagotovo ne namerava zagotoviti, to zagotovo ne velja za celotno zasedbo zaenkrat še največje poslanske skupine SMC.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z demokratično agonijo, v kateri bosta domača država in ustavna demokracija vse do nastopa nove koalicije in Vlade, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.