Medtem ko je z aktualno vlado Roberta Goloba in koalicijo strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica očitno vsaj v  javnomnenjskem smislu tako zelo hudo, da je moral njene dosežke ob prihajajočem dnevu spomina na mrtve v spominskem parku borcev in talcev NOB na Žalah posebej izpostavljati celo ljubljanski župan Zoran Janković, se glede na napovedano inflacijo novih osebnopolitičnih projektov oziroma še ne povsem ustanovljenih političnih strank na silo iz največje opozicijske stranke SDS potisnjenega Anžeta Logarja, na demokratičnih volitvah iz stranke DeSUS tako rekoč izgnanega, a v ministra v levih in desnih Janševih vladah Karla Erjavca in podjetnika z izkušnjo zgolj drugorazredne državno-svetniške politike oziroma aktualnega predsednika Državnega sveta Marka Lotriča dobro leto in pol pred naslednjimi rednimi državnozborskimi volitvami postavlja vprašanje, ali, če sploh ter v kolikšni meri lahko ti in drugi novi politični projekti dejansko posežejo v delitev političnega plena tradicionalnih strank in Gibanja Svoboda?

Da sicer pri napovedani ustanovitvi politične stranke Demokrati ne gre za njegov osebni politični projekt ali projekt še naprej predsednika SDS Janeza Janše sicer nekako še najbolj vztrajno, če že ne tudi povsem prepričljivo, že nekaj časa zatrjuje zdaj že nekdanji poslanec in član stranke SDS Anže Logar, ki se je v ta namen v društvu Platforma sodelovanja ob odpadnikih in odpadnicah iz stranke SDS obdal tudi s politično uravnoteženimi člani, kot sta denimo direktor zavoda in knjižne založbe Beletrina Mitja Čander in nekoč podpredsednik in minister za šolstvo iz vladne stranke Socialni demokrati Jernej Pikalo, a naj bi se tudi sam za samostojno politično pot oziroma splavitev tega novega osebnega političnega projekta odločil šele po tem, ko je ugotovil, koliko glasov mu je sicer s podporo SDS in njenih satelitov uspelo zbrati kot na zadnjih predsedniških volitvah drugouvrščenemu oziroma od Nataše Pirc Musar poraženemu kandidatu za predsednika republike.         

Da sicer pri ustanavljanju novih političnih strank, za kateri še ni najbolj jasno, kako se bosta na koncu sploh imenovali, ne gre zgolj za njuna osebna politična projekta, s katerima bi se rada prvič izstrelila ali zgolj vrnila v prvo ligo domače strankarske politike, sicer še nekoliko manj prepričljivo od Logarja zatrjujeta tudi Karel Erjavec in Marko Lotrič. Od stranke kapitala, kot so osebnopolitični projekt slednjega poimenovali v domačem rumenem tisku, se zaenkrat ograjujejo tudi njegovi najeminentnejši predstavniki, kot je denimo izdelovalec izpušnih cevi Igor Akrapovič, ki med drugim ne more preboleti, da je delavcu tudi pol ure malice pač treba plačati. Stranki Zaupanje kot osebnemu projekta Karla Erjavca za povratek v politiko, dejansko pa plagiata že obstoječe politične stranke z enakim imenom in mestnim svetnikom v občini Koper, pa že v osnovi z redkimi izjemami, kot sta vsaj na politično relevantnih funkcijah, ki sta ju do sedaj opravljala, v politični kolektivni spomin zapisana kot ne prav blesteča politična kadra, nekdanja ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in prav tako nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec, ne zaupa cela vrsta imen, s katerimi javno opleta njen pobudnik, dolgoletni predsednik DeSUS in kot tak član šestih tako samooklicano levih kot v politični praksi preverjeno desnih Janševih koalicij in vlad Karel Erjavec, ki se je nazadnje v politiko poskusil vrniti kot mandatar Koalicije ustavnega loka brez zadostnega oziroma vsaj polovičnega števila poslanskih glasov. 

Da je sicer prekaljeni, a nekajkrat že tudi poraženi in neuspešni politik Karel Erjavec ta politična karta, na katero je vredno staviti svoje bolj ali manj dobro ime in tisto nekaj še morebiti preostalega političnega ugleda, naj bi po besedah samega Karla Erjavca verjeli številni vsaj nekoč ugledni politiki, kot so nekdanji generalni direktor Leka in gospodarski minister Metod Dragonja, ki je že povedal, da bianco podpore temu političnemu projektu ni podpisal, ekonomist in tako kot Karel Erjavec nesojeni mandatar Koalicije ustavnega loka brez zadostnih glasov za potrditev v Državnem zboru Jože P. Damjan, ki je za stranko po Erjavčevem naročilu sicer prispeval gospodarski program, a svoj lasten politični angažma v tem osebnem političnem projektu Karla Erjavca tako kot nekdanji guverner banke Slovenije France Arhar zanika. Številni drugi, s katerih imeni se te dni postavlja Karel Erjavec, kot so nekdanji Janšev minister za notranje zadeve Dragutin Mate, nekdanja pravosodna ministrica iz še Cerarjeve Stranke modernega centra Lilijana Kozlovič in nekdanji veleposlanik pri OZN in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar ter nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu Milan Jazbec, pa zaenkrat ostajajo predvsem tiho. 

Skladno z zakonom o političnih strankah lahko v domovini namreč posamezno politično stranko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljanov, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke in s tem postanejo tudi njeni ustanovni člani. Kar pa očitno glede na to, da zahtevanih 200 podpisov ni zbrala še nobena platforma za izstrelitev tega enega, drugega ali tretjega osebnopolitičnega projekta, ni tako lahka in samoumevna naloga, kar pa že samo po sebi daje slutiti o njihovem dejanskem dosegu in prihodnji politični pomembnosti. Toda tako to gre. Čeprav Karel Erjavec pravi, da ustanovni kongres njegove nove politične stranke vsekakor bo 27. novembra v Ljubljani, so njegove politične šanse za vrnitev med prvokategorne politike na Slovenskem vsak dan manjše in se bo tako kot morebitni politični projekt Marka Lotriča moral zadovoljiti s političnimi drobtinicami, ki bodo morda zadostovale za stabilno financiranje, ne pa tudi za sam preboj preko parlamentarnega praga, ki se ne glede na vso to inflacijo napovedanih političnih strank – vendarle gre tudi pri postopkih izključevanja in odrivanja za svojevrstno politično podporo SDS kot največje opozicijske stranke – obeta predvsem in zgolj osebnopolitičnemu projektu Anžeta Logarja. 

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s političnimi  možnostmi novih strank kot inflacijo osebnih političnih projektov v zobeh poskrbel Tomaž Z. 

Vir: Računsko sodišče RS