Kanada je šele kot druga država na svetu legalizirala posedovanje in rekreativno uporabo marihuane, s čimer se je pridružila Urugvaju, ki je to storil pred petimi leti. Vlada pričakuje, da bo s tem ukrepom letno nabrala slabih 350 milijonov evrov za davčno blagajno.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo se je mudil na obisku pri kralju in kronskem princu v Saudovi Arabiji. Pompeo je izrazil zadovoljstvo s trditvijo saudskih oblasti, da bodo izvedle resno preiskavo misterioznega izginotja novinarja Džamala Kašogija. Predsednik ZDA Donald Trump verjame zaveznici in pravi, da so Saudijci nedolžni, dokler se jim ne dokaže krivde. Kašogi je sicer kolumnist ameriškega časnika Washington Post, kritik vladavine saudskega kraljevega princa Mohameda bin Salmana, v preteklosti pa je bil močno vpet v saudsko vladajočo elito; med drugim je bil svetovalec saudskega veleposlanika v Washingtonu. Izginil je pred dvema tednoma, ko je obiskal konzulat v Istanbulu, zaradi česar Turčija za izginotje krivi Saudovo Arabijo, ki pa obtožbe ne presenetljivo zanika. Turški mediji sicer trdijo, da so pridobili posnetek umora Kašogija v prostorih konzulata. Pompeo se je iz Rijada odpravil še v Istanbul, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom.

Brazilska policija je tožilstvo pozvala, naj vloži obtožnico zoper predsednika Michela Temerja zaradi za brazilski politični vrh že standardnih sumov korupcije, izsiljevanja in pranja denarja. Obtožbe se nanašajo na podaljšanje koncesije v pristanišču v Sao Paolu, ki naj bi koristila trenutnim koncesionarjem. Temer se sicer z obtožbami o korupciji sooča, vse odkar je pred dvema letoma nastopil mandat, od takrat pa ga je zaradi javnega razkritja vpletenosti v korupcijski škandal Avtopralnica zapustilo več ministrov, med njimi minister za transparentnost. Brazilija je sicer v zaključni fazi kampanje za predsedniške volitve, v drugem krogu katerih se bosta pomerila Fernando Haddad iz delavske stranke in apologet desničarske vojaške diktature Jair Bolsonaro iz Socialnoliberalne stranke.

Armenski premier Nikol Pašinian je odstopil s položaja, s čimer namerava doseči predčasne parlamentarne volitve. Pašinian je premiersko funkcijo prevzel maja po valu množičnih protestov, ki so takratnega premierja Serža Sargsjana prisilili k odstopu. Kljub temu pa opozicija pod vodstvom nekdanjega premierja v parlamentu še vedno obvladuje večino, kar si želi Pašinian spremeniti s predčasnimi volitvami. Glede na rezultate septembrskih volitev v mestni svet prestolnice Erevan, kjer je koalicija, ki vključuje tudi Pašinianovo stranko, osvojila več kot 80 odstotkov glasov, je čas za razpis volitev ravno pravšen za Pašiniana. Več o tem v OFFsajdu čez dve uri.

Iz Grčije prihaja novica o še enem odstopu, in sicer zunanjega ministra Nikosa Kotziasa. Ta je bojda bil užaljen, ker ga premier Aleksis Cipras ni podprl v sporu z obrambnim ministrom Panosom Kammenosom glede dogovora o imenu Makedonije. Kammenos je domnevno Kotziasa na včerajšnjem sestanku vladnega kabineta obtožil nesmotrne porabe sredstev ministrstva in ga označil za Soroševca.

Po osamosvojitvi ukrajinske ortodoksne cerkve od Moskovskega patriarhata se je ruski patriarh Kiril odpravil v Moldavijo. Moldavski ortodoksni verniki so deljeni med Moldavsko ortodoksno cerkev, ki je podrejena ruski, in Besarabsko ortodoksno cerkev, ki spada pod Romunsko ortodoksno cerkev. Moldavski predsednik Igor Dodon je pred obiskom izrazil prepričanje, da bo Moldavska ortodoksna cerkev za vedno ohranila enotnost z rusko.

Poljski vrhovni državni tožilec prevprašuje pristojnost Sodišča Evropske unije. Na ustavno sodišče je naslovil vprašanje, ali je člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa primat Sodišča EU nad nacionalnimi sodišči, ustaven. Kadar ni sama na tnalu, sicer pristojnost Sodišča EU Poljski očitno ustreza. Poljsko državno plinsko podjetje je namreč pred tem sodiščem začelo postopek proti Evropski komisiji zaradi domnevno nelegalnega dogovora z ruskim plinskim podjetjem Gazprom. Evropska unija je Gazpromu očitala zlorabo prevladujočega položaja na trgu zemeljskega plina v vzhodni Evropi, kasneje pa se je s podjetjem pogodila, čemur Poljska nasprotuje.

Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za kandidaturo na mesto Varuha človekovih pravic je prispelo devet kandidatur. Med njimi so tudi predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, direktor vladnega urada za narodnosti Stanko Baluh in nekdanja poslanka SMC Jasna Murgel. Trenutni varuhinji Vlasti Nussdorfer se mandat izteče februarja prihodnje leto.

Župani in županja občin Črna na Koroškem, Križevci, Ormož, Moravče, Ig, Dobrepolje, Borovnica, Žužemberk, Gornji Petrovci in Brežice so na novinarski konferenci na Koroškem javno izrazili nezadovoljstvo nad napovedanim zaprtjem poslovalnic Nove Ljubljanske banke po 15-ih manjših krajih širom Slovenije. Pravijo, da gre za simptom centralizacije in da ne verjamejo izgovorom, da gre za ukrep, ki ga zahteva Evropska komisija pred napovedano privatizacijo NLB.

Na privatizacijo NLB se pripravljajo na Ministrstvu za kulturo. Minister Dejan Prešiček se je tako odločil zaščititi umetniško zbirko v lasti banke in jo uvrstiti v nacionalno bogastvo. S tem se bo preprečila razprodaja zbirke po delih, prav tako zbirka ne sme zapustiti države brez dovoljenja ministrstva.