Kenijski parlament je sprožil preiskavo v zvezi s terorističnim napadom na trgovski center Westgate konec prejšnjega tedna in morebitno odgovornostjo kenijskih obveščevalnih služb. Z napadom islamistične skupine al Šabab na trgovski center, v katerem je bilo ubito 67 ljudi, se bo ukvarjal parlamentarni odbor za obrambo, poslanci pa nameravajo v preiskavi zaslišati vse najvišje predstavnike kenijske varnostno-obveščevalne službe, preiskavo bodo okrepili tudi z ogledi samega trgovskega centra na terenu. V zadnjih dneh so se namreč v kenijskih medijih pojavili namigi o odgovornosti kenijskih obveščevalcev za napad. Ti naj bi imeli že pred več kot enim letom informacije, da se je v državo infiltriralo več tujcev, pripadnikov milice al Šabab, in da pripravljajo samomorilskih napade. Po navedbah časnika Daily Nation naj bi kenijski obveščevalci razpolagali celo z informacijami, da somalijski uporniki pripravljajo napad v Mombasi in prestolnici Nairobi, in sicer med 13. in 20. septembrom letos. Na seznamu morebitnih tarč napadalcev, s katerimi je razpolagala kenijska obveščevalna služba, naj bi bil tudi usodni center Westgate.

V Kamerunu potekajo večkrat preložene splošne volitve, na katerih volivci izbirajo predstavnike v parlament in lokalne skupnosti. Če ne bo prišlo do večjih presenečenj, bodo volitve služile zgolj utrditvi mandata Ljudskega demokratičnega gibanja, kamerunskega predsednika Paula Biye. Volitve bi morale sicer potekati že lani, vendar jih je Biya, ki je na oblasti že več kot 30 let, kar trikrat preložil, s čimer si je nakopal kritike opozicije, da s tem podaljšuje mandat svoji stranki in ji utrjuje pogoje za novo zmago. Opozicijske stranke so že v predvolilni kampanji, ki sicer ni pritegnila večje pozornosti, opozarjale na volilne prevare, Ljudsko gibanje naj bi tudi namenjalo državna sredstva za lastno promocijo in s tem onemogočalo opozicijo. Volitve bodo potekale do 21. ure po srednjeevropskem času, kamerunske oblasti pa so v bojazni pred nemiri en dan pred volitvami zaprle meje.

Sodišče v Bahrajnu je na dolgoletne zaporne kazni obsodilo 50 aktivistov, ki so pred dvema letoma prek spleta organizirali proteste proti Sunitski vladi in kraljevi družini, ki jo vodi. Aktivisti, ki so vodili skrivno mrežo sunitskih skupin Koalicija 14. februar, so poskušali hkrati z množičnimi protesti v ostalih arabskih državah sprožiti upor večinskih sunitov proti vladajoči šiitski manjšini, ki krši človekove pravice svojim državljanom. Režim države, v kateri imajo pomorsko bazo Združene države Amerike in je finančni center za zalivske naftne mogotce, je proteste nasilno zatrl, pri tem pa je življenje izgubilo najmanj 98 ljudi. Večina aktivistov, nekateri so bili obsojeni tudi na 15 let v zaporu, se namerava na obtožbo pritožiti.

Sirski predsednik Bašar Al Asad je v prvem odzivu na »resolucijo 2218«, ki jo je v petek sprejel Varnostni svet Združenih narodov in po kateri je uničenje sirskih zalog kemičnega orožja postalo pravno obvezujoče, obljubil, da bo Sirija spoštovala odločitev Varnostnega sveta. Asad je ob tem odgovoril vsem skeptikom, ki dvomijo v trdnost sirskih zagotovil, da je njihov porok zgodovina, skozi katero so vedno spoštovali podpisane dogovore in da tudi tokrat ne bo drugače, če se bo tudi Zahod držal svojih obljub. Sirski predsednik je pohvalil načelne premike v odnosih med Združenimi državami Amerike in glavnim zaveznikom Sirije, Iranom. Po mnenju Asada bo prvi neposredni pogovor med stranema na najvišji ravni po več 30 letih, ki sta ga ameriški predsednik Barack Obama in njegov iranski kolega Hasan Rohani v petek opravila po telefonu, pozitivno vplival na reševanje razmer v Siriji in na Bližnjem vzhodu. V sklopu sirskega mirovnega procesa pa je Asad povsem izključil Evropo, ki po njegovem mnenju pri tem vprašanju ni zmožna igrati vidnejše vloge.

Medtem so v Ženevi na srečanju o sirski krizi zunanji ministri Libanona, Jordanije, Turčije in Iraka mednarodno javnost pozvali k ukrepanju za zaustavitev razraščajoče krize s sirskimi begunci. Od začetka državljanskega konflikta je državo zapustilo več kot 2 milijona ljudi, še mnogo več jih je razseljenih znotraj Sirije, kar za njene sosede predstavlja veliko breme. Libanon je že ostal brez denarja, hiš, šol, bolnic in zdravil, namenjenih beguncem, Turčija in Jordan, ki sta vsaka sprejeli skoraj pol milijona prebežnikov, pa sta za to vprašanje porabili že blizu 2 milijardi dolarjev. Sirske sosede so v Ženevi odločno pozvale k finančni in drugi pomoči, v nasprotnem primeru pa celo zagrozile z zaprtjem mej.

Turški predsednik vlade Recep Tayyip Erdogan je najavil daljnosežne reforme, usmerjene v zagotavljanje pravice kurdske in drugih etničnih manjšin v Turčiji. Kot je napovedal Erdogan, se bo njegova vlada v reformah zavzela za znižanje 10-odstotnega volilnega praga, ki Kurdom in drugim manjšinam preprečuje vstop v parlament, prav tako pa naj bi nova zakonodaja dovoljevala tudi kurdska imena mest, ženskam pa nošnjo tradicionalne naglavne rute tudi v javni upravi. Najavljene reforme so dolgo pričakovani korak turške vlade k zagotavljanju pravic kurdske skupnosti, ki zavzema kar petino turškega prebivalstva, hkrati pa tudi korak h končanju več kot 30 let trajajočega konflikta, ki je zahteval več kot 40.000 življenj.

Avstrijske parlamentarne volitve niso prinesle zamenjave oblasti, severno sosedo bo po prvih objavljenih rezultatih še naprej vodila tako imenovana rdeče-črna koalicija. Čeprav sta vladajoča socialdemokratska stranka in njihova koalicijska partnerica Ljudska stranka zabeležili nekoliko slabši rezultat kot na prejšnjih volitvah leta 2008, so jima volivci skupaj še vedno namenili dobrih 50 odstotkov glasov in s tem potrebno večino v avstrijskem parlamentu. Tretji najboljši rezultat so dosegli Svobodnjaki, ki so prejeli slabih 5 odstotkov glasov manj kot pred 5 leti, v opoziciji pa bodo najverjetneje sedeli tudi rahlo okrepljeni Zeleni. V parlament se je uspelo uvrstiti dvema novima strankama: Teamu Stronach milijarderja Franka Stornacha in liberalni stranki Neos, iz njega pa je izpadla stranka Zveza za prihodnost Avstrije pokojnega koroškega deželnega glavarja in nacionalista Jörga Haiderja. Med poslance stranke Neos je bila izvoljena tudi Slovenka Angelika Mlinar.

Visokošolski sindikat Slovenije od ministrstva za notranje zadeve in javno upravo pričakuje čimprejšnjo odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij v visokem šolstvu. To je naložilo vladi višje delovno in socialno sodišče, ki je odločilo, da mora država za obdobje od 1. oktobra 2010 do 21. maja 2013 20 odstotkom zaposlenim v javnem sektorju izplačati manjkajoči del iz plačnih nesorazmerij, sodbo pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Pristojni minister Gregor Virant je dejal, da je čas izplačila stvar pogajanj, v sindikatu pa sporočajo, da bodo, če se določilo sodišča ne bo začelo kmalu izvajati, začeli pomagati svoji članom pri vlaganju individualnih tožb. Govorili smo s predsednikom visokošolskega sindikata Markom Marinčičem.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.