Po nedeljskem zasegu treh ukrajinskih vojaških ladij v Kerškem prelivu s strani ruske mejne policije je ukrajinski parlament včeraj zvečer potrdil predlog predsednika Petra Porošenka o razglasitvi enomesečnega izrednega stanja v desetih obmejnih oblasteh. Za predlog je glasovalo 276 od 330 prisotnih poslancev. Prvoten Porošenkov predlog je sicer predvideval 60 dni izrednega stanja na področju celotne Ukrajine. Izredno stanje med drugim daje ukrajinskim oblastem možnost regulacije medijev in prepovedi javnih zborovanj. Predstavniki članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na včerajšnji izredni seji pozvali obe vpleteni strani k pomiritvi strasti.

Severnoameriški avtomobilski proizvajalec General Motors je sporočil, da bo v Združenih državah Amerike in Kanadi zaradi prilagoditev na trgu zaprl pet tovarn in odpustil okrog 15 odstotkov zaposlenih. Brez dela bo tako ostalo okrog šestnajst tisoč delavcev. V prihodnosti se bodo usmerili predvsem v proizvodnjo poltovornjakov, športnih terencev in električnih vozil, po katerih je na trgu trenutno največ povpraševanja. Z napovedano prestrukturacijo bodo letno privarčevali okrog pet in pol milijard evrov. Na napovedi so se ostro odzvali tako v ameriški kot v kanadski zvezi sindikatov zaposlenih v avtomobilski industriji, ki podjetju očitajo iskanje cenejše delovne sile. Ameriška vlada je podjetju General Motors sicer lani odobrila nižji davek na dobiček pod pogojem, da presežek prihodkov nad odhodki investirajo v nova delovna mesta za ameriške delavce.

Sirskemu beguncu Hasanu al-Kontarju je Kanada po sedmih mesecih, ki jih je preživel na mednarodnem terminalu letališča v Kuala Lumpurju v Maleziji, le odobrila prošnjo za azil in mu podelila pravico začasnega bivanja. Pred tem je bil odvisen od pomoči drugih tranzitnih potnikov, prejšnji mesec pa ga je pridržal malezijski urad za migracije. Na letališču v Kuala Lumpurju je obtičal marca letos, ko so mu malezijske oblasti preprečile potovanje v druge države zaradi problemov z vizo.

Združeni narodi so Venezueli, ki se sooča s pomanjkanjem hrane in zdravil, odobrili za osem milijonov evrov humanitarne pomoči iz centralnega urgentnega odzivnega sklada Združenih narodov. Obljubljena pomoč iz kriznega sklada bo Venezueli ponujena prvič od začetka krize pred petimi leti. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je mednarodno pomoč do zdaj odločno zavračal. Skoraj dva in pol milijona finančne pomoči bosta namenjena prehranskim dodatkom za otroke, nosečnice in doječe matere. Opozicija opozarja, da bi prejeta finančna pomoč namesto pri pomoči potrebnih znala spet končati v žepih vladajočih socialistov.

Več denarja v žepih državljanov in institucij pa si želijo tudi na Kosovu. Kosovska vlada je minulo sredo sprejela odločitev o povišanju carin na blago iz Srbije in Bosne in Hercegovine na sto odstotkov. Zaradi te odločitve sta obe državi prekinili uvoz blaga na Kosovo. Poleg tega so v protestni akciji danes odstopili župani štirih pretežno srbskih občin na severu Kosova. Župani v Kosovski Mitrovici, Leposaviću, Zubin Potoku in Zvečanu so podpisali tudi deklaracijo, v kateri so se zavezali k prekinitvi vseh stikov z oblastmi v Prištini. V deklaraciji so poleg spornih carin, ki naj bi ogrozile blagostanje tamkaj živečega prebivalstva, izpostavili tudi druge razloge za svoj odstop; kontinuirano nasilje nad srbskim prebivalstvom na Kosovu, nespoštovanje mednarodnih sporazumov in kršenje pravnih aktov. Protestu so se pridružila tudi sodišča in lokalne skupščine v vseh štirih krajih.

Zveza potrošnikov Slovenije bo skupaj z zvezami potrošnikov iz Češke, Grčije, Nizozemske, Norveške, Poljske in Švedske vložila tožbo proti tehnološkemu gigantu Googlu zaradi nedovoljenega načina sledenja lokacijam uporabnikov. Googlovo sledenje lokacijam uporabnikov naj bi namreč kršilo konec maja sprejeto splošno uredbo Evropske unije o varovanju podatkov.  Aplikacije operacijskega sistema Android, ki uporabljajo GPS sledenje podatkov, namreč ne nudijo jasnih informacij, kaj vklop funkcije pomeni in kateri podatki bodo z uporabo zbrani. Zveza potrošnikov Slovenije je pri tem opozorila, da potrošniki nimajo resnične izbire, ali bodo podatke o lokaciji delili z Googlom ali ne. Te prakse naj ne bi bile skladne z uredbo o varovanju podatkov, saj Google nima zakonite pravne podlage za obdelavo navedenih osebnih podatkov. Organizacija za transatlantski dialog potrošnikov bo na sporno prakso opozorila tudi ameriško zvezno komisijo za trgovanje. Več o praksah, ki jih Google uporablja za usmerjanje uporabnikov v deljenje podatkov o lokaciji, pogosto brez njihovega privoljenja, v OFFsajdu ob petih.

V petek, dan pred praznovanjem mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, je obrambni minister Karl Erjavec generalmajorko Alenko Ermenc povišal v prvo slovensko žensko generalko. Danes pa jo je vlada imenovala za načelnico Generalštaba Slovenske vojske. Na najvišji vojaški funkciji v državi je zamenjala Alana Gederja, ki je bil za načelnika slovenskega generalštaba imenovan 22. februarja letos. Alenka Ermenc se je leta 1991 pridružila Teritorialni obrambi Republike Slovenije in bila aktivna udeleženka vojne za Slovenijo. V svoji 27-letni karieri je opravljala poveljniško in vodniško dolžnost tako na taktični kot tudi na operativni in strateški ravni. Ermenc je zdaj tako po činu kot po položaju najvišje med pripadnicami Slovenske vojske doslej. Po položaju pa najvišja ženska celo v vojskah držav članic Nata. Predsednik Pahor si je ob imenovanju zaželel, da bo z generalko Ermenc končno napočil čas za združitev vseh družbenih, političnih in vojaških moči za dvig pripravljenosti Slovenske vojske. Ermenc pa je ob tem povedala…

Izjava