Po ponedeljkovi vrnitvi glasovalnih pravic Rusiji v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, z angleško kratico PACE, je Ukrajina včeraj sporočila, da odslej svoje delegacije ne bo več pošiljala na zasedanja, na katerih bodo prisotni Rusi. Predsednik ukrajinskega parlamenta Oleksij Hončarenko je napovedal, da si bodo ob tem  prizadevali za nadaljnje sankcioniranje Rusije na misijah parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Med drugim bodo dejavno sankcionirali morebitne ruske člane delegacij opazovalnih misij, predvsem tiste na volilnih opazovalnih misijah. 

Na drugi strani je ruski zgornji dom parlamenta danes sprejel zakon o odstopu od pogodbe o omejitvi jedrskih raket kratkega in srednjega dosega, z angleško kratico INF. Jedrski izstrelki te vrste imajo doseg med 1000 in 5500 kilometri. Pogodbo sta leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. ZDA so od pogodbe sicer odstopile februarja letos zaradi domnevnih kršitev ruske pogodbene partnerice, ki naj ne bi dosledno uničevala teh izstrelkov. Pogodba bo nehala veljati 2. avgusta, nekdanji pogodbeni partnerici pa imata po ocenah strokovnjakov iz severnoatlantskega zavezništva NATO skupaj še okrog 14.000 raket, vsaka okrog 7000.

Sodniki brazilskega vrhovnega sodišča so s tremi glasovi za in dvema proti zavrnili začasno izpustitev nekdanjega brazilskega predsednika Luiza Inacia Lula da Silve. Odvetniki Lula da Silve so začasno izpustitev zahtevali na podlagi razkritih dokumentov preiskovalnega časopisa The Intercept, ki dokazujejo pristranskost sodnika Sergia Mora v obtožnem postopku. Moro, ki je aktualni pravosodni minister v vladi predsednika Jaira Bolsonara, naj bi tožilcem pomagal in svetoval pri oblikovanju obtožnice. Lula da Silvo, ki je bil na oblasti med letoma 2003 in 2010, je sicer odnesla korupcijska afera Avtopralnica. Obsojen in zaprt je bil ravno pred jesenskimi predsedniškimi volitvami oktobra lani, na katerih je zmagal Bolsonaro. Obsodba je Lulu da Silvi preprečila kandidaturo na volitvah, zato njegovi odvetniki zahtevajo ponovno sojenje. Vrhovno sodišče ima v tej zadevi čas, da odloči, do konca leta. 

V bahrajnski prestolnici Manama se bo danes zaključila dvodnevna investicijska konferenca, namenjena palestinskim območjem. Na konferenci so ustanovili sklad za Palestince in sosednje arabske države, v katerem želijo zbrati za 44 milijard evrov namembnih sredstev. Jared Kushner, višji svetovalec in zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, v svojem govoru ni razkril praktično nobene politične podrobnosti svojega načrta za rešitev bližnjevzhodnega konflikta. Med gospodarskimi rešitvami je Kushner sicer omenil postopen razvoj turizma in infrastrukture na palestinskih ozemljih. Palestinske oblasti so konferenco bojkotirale in napovedale, da je edina možna rešitev konflikta politična in ne gospodarska. Več o praznih besedah, izgovorjenih v Manami, v OFFsajdu ob 17.00. 

Albanska državna volilna komisija je včeraj potrdila, da bodo lokalne volitve potekale to nedeljo. Državna volilna komisija, ki jo sestavlja pet sodnikov, je sicer odklonilno odločila o zahtevi manjše skrajno desne albanske stranke Nacionalnega zavezništva, ki se je želela uradno umakniti iz volilne kampanje po predsedniškem odloku o preklicu volitev v začetku junija. Predsednik poslanske skupine vladajoče Socialistične stranke Taulant Balla je pozdravil odločitev komisije in pozval vse stranke k sodelovanju na volitvah. Opozicijska demokratska stranka je napovedala, da bo vztrajala pri bojkotu volitev.

Danski levosredinski Socialdemokrati so včeraj po treh tednih koalicijskih pogajanj oblikovali manjšinsko vlado s še tremi drugimi strankami. Socialdemokrati, ki so na parlamentarnih volitvah 5. junija osvojili 26 odstotkov glasov, bodo vladali ob podpori levosredinske Socialno-liberalne stranke, Socialistične ljudske stranke in zavezništva rdeče-zelenih. Manjšinsko vlado z 91 poslanci v 179-članskem parlamentu bo kot druga ženska in najmlajša danska premierka vodila 41-letna predsednica socialdemokratov Mette Frederiksen. Koalicijska pogodba do leta 2030 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 70 odstotkov v primerjavi z letom 1990, znižanje družbenih neenakosti in izboljšanje integracije priseljencev. Desnosredinski blok, ki je bil na oblasti doslej, je izgubil več kot polovico volilne podpore in osvojil skupaj 75 poslanskih sedežev. Zaradi poraza je voditelj doslej vladajočih liberalcev Lars Lokke Rasmussen odstopil s premierskega položaja.

Danes obeležujemo tudi mednarodni dan boja proti zlorabi drog, ki poteka pod geslom “Zdravje za pravičnost. Pravičnost za zdravje”. Urad Združenih narodov za boj proti drogam in kriminalu, ki je predlagal to neposrečeno geslo, želi z njim poudariti, da je, citiramo, “... za učinkovito naslavljanje svetovnega problema drog nujno vključujoče in odgovorno delovanje pravosodnih, zdravstvenih in socialnih institucij”. Evropsko poročilo o drogah za letošnje leto kaže, da v Evropi ostaja najbolj široko uporabljana prepovedana droga konoplja, število zasegov in zaseženih količin kokaina, ki je rekordno, pa kaže tudi na vse večjo razpoložljivost te droge. Zanimiva je tudi statistika, po kateri nas je približno 96 milijonov odraslih Evropejcev v starosti od 15 do 64 let že poskusilo neko prepovedano drogo. Kakšna je uporaba prepovedanih drog v Sloveniji, komentira Lavra Vrlič, strokovna vodja slovenskega združenja za zmanjševanje škodljivih posledic drog - Drogart.

Izjava

Poseben problem v Sloveniji postajajo nove droge in uporaba več drog hkrati. Tisti ljudje, ki umrejo zaradi zastrupitev z drogami, praviloma vzamejo več drog hkrati, med temi pa je osnova alkohol, še poudarja Lavra Vrlič, ki je hkrati tudi vodja projekta Pleši z glavo.

Izjava