Prebivalci Harareja so se zjutraj odpravili na ulice prestolnice Zimbabveja v protest proti včeraj napovedanemu stoodstotnem zvišanju cen pogonskih goriv. Protestniki so zažigali gume in s skalami ter avtomobili blokirali promet na večjih vpadnicah v mesto. Vlada predsednika države Emmersona Mnangagweja, ki je nasledil novembra leta 2017 odstavljenega Roberta Mugabeja, se je za potezo odločila zaradi manka v dobavi pogonskih goriv, pa tudi zaradi vse večjih izgub kot posledica nezakonite trgovine z naftnimi derivati. Opozicija na čelu s stranko Demokratska sprememba in največjo sindikalno zvezo Kongres trgovskih sindikatov vladi očita prenašanje bremen na pleča delavcev. V državi, ki je po treh desetletjih gospodarskih sankcij ekonomsko obubožana, že od decembra dalje potekajo stavke in protesti. Zdravniki, zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, zahtevajo plače v ameriških dolarjih, stavko pa so napovedali tudi sindikati učiteljev v javnih izobraževalnih zavodih. Mnangagwe je v odgovor na nezadovoljstvo napovedal sveženj davčnih olajšav za zaposlene v javnem sektorju.

V več tajskih mestih že tretji dan potekajo protesti zaradi napovedanega odloga parlamentarnih volitev. Te bi morale potekati 24. februarja, a so jih predstavniki vojaške hunte, ki je oblast v nenasilnem vojaškem udaru prevzela maja leta 2014, tokrat že petič odložili. Najštevilčnejše proteste v zadnjih štirih letih je obsodil Apirat Kongsompong, general Nacionalnega sveta za red in mir, in napovedal njihovo zatrtje v primeru, da se ne zaključijo. Leta 2015 spremenjen ustavni red sicer določa, da mora Nacionalni svet za red in mir volitve izpeljati do devetega maja. Teden dni pred tem bo sicer potekala uradna ceremonija kronanja novega tajskega kralja Mahe Vajiralongkorna. Priprave na ta dogodek je Nacionalni svet podal kot uradni razlog za odlog parlamentarnih volitev.

Turška vojska je v mestu Karkamiš ob meji s Sirijo namestila več tankov in drugih oklepnih vozil v pripravah na pričakovano vojaško invazijo v okraju Manbidž na desnem bregu reke Evfrat. Napoved invazije sledi pozivom sirske vlade k pogovorom s kurdskimi voditelji ter začetku umika ameriške vojske iz Sirije. Turški obrambni minister Hulusi Akir je v petek napovedal, da želi Turčija obračunati z borci Islamske države in borci kurdskih Sil za ljudsko zaščito oziroma krajše YPG. Ameriški predsednik Donald Trump je že obsodil turško rožljanje z orožjem na meji s Sirijo in Turčiji na Twitterju zagrozil z ekonomskim opustošenjem v primeru, da se spravi na kurdske sile v Siriji. Hkrati je napovedal prizadevanja za vzpostavitev 32-kilometrske varne cone med Turčijo in Sirijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v včeraj objavljenem javnem pismu za torek napovedal pričetek nacionalne javne razprave o zahtevah gibanja rumenih jopičev. Državljani bodo lahko v naslednjih treh mesecih izrazili svoja mnenja o spornih kapitalskih davčnih olajšavah, migrantskih kvotah in državljanskih referendumih, preko katerih bi lahko predlagali ali zavračali zakonodajne predloge in ustavne določbe. Macron je napovedal tudi udeležbo na zborovanjih v mestnih hišah v francoskih mestih. Marine Le Pen, voditeljica opozicijske stranke Nacionalna fronta, je Macronov poziv označila za trmast poskus vztrajanja na oblasti in pozvala udeležence protestov rumenih jopičev k podpori njene stranke na prihajajočih majskih volitvah v Evropski parlament. Številne od 42 zahtev decentraliziranega gibanja rumenih jopičev so namreč vsebinsko blizu programu Nacionalne fronte.

Kampanje za volitve v Evropski parlament so se lotili tudi predstavniki nemške stranke Alternativa za Nemčijo. Po včerajšnjem kongresu so njeni člani v volilni program vključili tudi predlog za izstop Nemčije iz Evropske unije do leta 2024 v primeru, da njihove zahteve ne bodo izpolnjene. V programu so predvideli tudi razpustitev Evropskega parlamenta ter ustanovitev nove evropske gospodarske in interesne skupnosti. Kakšna naj bi ta bila in katere države naj bi vključevala, zaenkrat še ni jasno.

Grški obrambni minister Panos Kamenos je odstopil s položaja. Minister iz kvote nacionalistične stranke ANEL, ki skupaj z nominalno radikalno levo Sirizo tvori koalicijo, je odločitev sprejel po glasovanju v makedonskem parlamentu, ki je večinsko sprejel dogovor z Grčijo o imenu. Če dogovor potrdi še grški parlament, bo Makedonija tudi uradno preimenova v Republiko Severno Makedonijo. Premier Aleksis Cipras je na izpraznjeno mesto imenoval načelnika generalštaba tamkajšnje vojske admirala Evangelosa Apostolakisa in hkrati napovedal glasovanje o zaupnici vladi.

Policija je na upravnem sodišču vložila tožbo zoper odločbo informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je Ministrstvu za notranje zadeve odredila razkritje dokumentov, povezanih z domnevnimi nepravilnostmi pri obravnavi prosilcev za azil.  Dokumente je časopisna hiša Dnevnik na pozive nevladne organizacije Amnesty International Slovenija delno že razkrila, ključni deli pa so ostali cenzurirani. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v neodvisnem poročilu septembra lani ugotovila nepravilnosti policije pri postopkih obravnave prosilcev za azil na meji med Slovenijo in Hrvaško. Informacijska pooblaščenka je policiji naložila, naj navodila podrobneje razkrije, da bo mogoče presoditi, ali so zakonita ali ne. Policija je v odzivu sicer že 28. decembra lani na upravno sodišče v Ljubljani vložila pritožbo zoper odločitev informacijske pooblaščenke. V njej je navedla, da migranti zlorabljajo postopke mednarodne zaščite, priznala pa, da so z dopisom prejšnjega generalnega direktorja policije Simona Veličkega maja lani obmejne policijske postaje dobile podrobna navodila o ravnanju s prosilci za azil. V uradnih postopkih naj bi v sodelovanju s hrvaškimi obmejnimi organi ravnali v “korist odpravljanja ranljivosti slovenske in evropske zakonodaje na področju mednarodne zaščite”. V praksi naj bi navodila policistom nalagala, da migrante kljub izraženi prošnji za azil predajo hrvaškim obmejnim organom. Vodstvo Ministrstva za notranje zadeve je ob delnem razkritju teh navodil zatrdilo, da gre za zakonit dogovor s Hrvaško.

Iz Urada predsednika Republike Slovenije so sporočili, da bo Borut Pahor za varuha človekovih pravic predlagal specialnega pedagoga in socialnega podjetnika Petra Svetino. Da bi bil lahko na to mesto imenovan, potrebuje kandidat za ombudsmana dvotretjinsko podporo poslancev v Državnem zboru. Če bo Svetina izvoljen, bo kot peti zavzel ta položaj, na Dunajski 56 bo nadomestil Vlasto Nussdorfer, ki to funkcijo opravlja od leta 2013 dalje.