Sodišče Evropske unije je razveljavilo obsodbo ameriške multinacionalke Amazon iz leta 2017, ko jo je Evropska komisija obdolžila, da naj bi z Luksemburgom sklenila davčni sporazum in se okoristila z utajo v višini 250 milijonov evrov. Sodišče je razsodilo, da komisiji ni uspelo dokazati obstoja davčnih olajšav za evropsko podružnico skupine Amazon. Izvršna podpredsednica Evropske komisije in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager se že dlje časa bori proti tržnim špekulacijam tehnoloških velikanov, kot so Apple, Google in Facebook. Čeprav je lani izgubila tožbo proti Applu, ki se je v oazi na Irskem napojil s 13-imi milijardami evrov, pa je Evropska komisija pripomogla k sprejetju nove davčne zakonodaje v Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem in Irskem.

Ostajamo pri velikih korporacijah in njihovih pravnih zapletih. Italijanska agencija za varovanje konkurence je sporočila, da je Googlu izrekla globo v višini 102 milijona evrov, saj je podjetje izrabilo svoj prevladujoč vpliv na tržišču in onemogočilo prosto uporabo aplikacij. V tem primeru je Google onemogočil prosto uporabo aplikacije JuicePass  v nastavitvi Android Auto, ki poveže mobilno napravo in aplikacijo z vozilom. Namen aplikacije JuicePass je iskanje polnilnih postaj za električna in hibridna vozila. Agencija je poudarila, da je Google z omejevanjem prej omenjene aplikacije favoriziral svoj program Google Maps in italijanskim razvijalcem JuicePassa otežil pridobivanje novih uporabnikov.

Selimo se na Kavkaz. Pripadniki azerbajdžanskih oboroženih sil so zjutraj prestopili mejo z Armenijo in obkolili jezero Sev Lič, ki si ga državi delita. Po posredovanju armenskih enot so azerbajdžanski vojaki Armenijo zapustili. Za prestop državne meje naj bi bili krivi zemljevidi, na katerih je mejno območje slabo označeno. Verjetneje pa je, da gre za pritiske azerbajdžanskih oblasti, naj Armenija pohiti z izpolnjevanjem zavez, ki sta jih obe državi pod ruskim vodstvom sklenili ob koncu spopadov v Gorskem Karabahu. Armenija najbolj odlaša z vzpostavitvijo koridorja čez armensko ozemlje med Azerbajdžanom in enklavo Nakičevan [nakičevAn], ki leži ob turški meji.

Kazahstanski predsednik Kasim Žomart Tokajev  je podpisal zakon, ki tujim državljanom prepoveduje nakupovanje ali najemanje kmetijskih površin. Zakon tudi zapoveduje, da se že sklenjene najemne pogodbe ne prekinejo, vendar se ne smejo podaljšati. Omenjena prepoved se nanaša na posameznike in podjetja. Kazahstanska vlada želi z uvedbo zakona preprečiti, da bi v državi ponovno izbruhnili protesti, kot so leta 2016. Takratna oblast je želela spremeniti zakonodajo, tako da bi ta omogočila tudi 25-letne najeme kmetijskih površin tujim posameznikom in korporacijam, zaradi česar so v državi izbruhnili protesti. Oblast je zato spremembo zakonodaje umaknila in uvedla 5-letni moratorij na prodaje in najeme.

Po včerajšnji izstrelitvi tristotih Hamasovih raket na Tel Aviv je izraelski premier Benjamin Netanjahu na mejo z Gazo napotil dodatne vojaške enote. Tako skupno število izstreljenih raket iz Gaze na območja Izraela znaša 1300. Letalski napadi in izraelske rakete so v Gazi zadeli 600 ciljev, med katerimi pa so velikokrat tudi civilisti. Izrael je egiptovskim mirovnim posrednikom sporočil, da premirja oziroma prekinitve ognja z njihove strani ne bo vsaj do sobote. Do sedaj je bilo ubitih 83 Palestincev, več kot 480 pa je ranjenih, iz Izraela poročajo o sedmih smrtnih žrtvah.

V Združenih državah Amerike dogajanje na Bližnjem vzhodu še ni povsem v ospredju, saj je tam trenutno relevantnejši domači politični parket. Republikanski člani kongresa so odstavili Liz Cheney  s položaja predsednice Republikanske konference v predstavniškem domu ZDA. Cheney je položaj izgubila zaradi ostrih kritik, ki jih je namenila bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu, in podpore drugi ustavni obtožbi zoper njega. Odstavitev se je primerila, čeprav je Cheney hči bivšega republikanskega podpredsednika Dicka Cheneyja. Izid glasovanja kaže, da je Trumpov vpliv v stranki še vedno velik, saj je že jasno, da bo naslednja oseba, ki bo zasedla prost vodilni položaj, velika zagovornica bivšega predsednika. Za zdaj se kot zamenjava omenja Elise Stefanik, kongresnica iz New Yorka.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na včerajšnji seji ustavil prodajo 100-odstotnega lastniškega deleža družbe TS Media. Prodajni postopek družbe je Telekom sicer začel jeseni lani, ko je televizijo TS Medie, Planet TV, po neuspelem partnerstvu z grško medijsko multinacionalko Antenna Group odkupila madžarska medijska družba TV2 Media. Za zdaj pa se Telekom še ni znebil lastništva nad portali Siol.net, Bizi.si in Najdi.si. Za odkup TS Medie je najugodnejšo ponudbo sprva oddala družba United Group, vodilna telekomunikacijska skupina v jugovzhodni Evropi. Zaželen kupec predsednika uprave družbe TS Media, med drugim tudi člana stranke SDS, Cvetka Sršena, pa naj bi bila prav madžarska TV2 Media. Sršen je pri tem zanikal namige, da naj bi šlo za napad na politično nevtralnost popularnega medija Siol.net.

Poslanci državnega zbora so s 43-imi glasovi za in 44-imi proti zavrnili predlog novele zakona o drugem tiru, ki so ga vložili poslanci iz vrst opozicijskih strank SD, LMŠ, Levica in SAB. Če bi bil predlog sprejet, bi poslanci iz zakona črtali določbo, ki omogoča vstop kapitala druge države v projekt drugega tira. Med obravnavo so opozicijski poslanci izpostavili predvsem Madžarsko, ki je bila v preteklosti že vključena v pogovore o tem, da bi finančno vstopila v projekt. Opozicija je tudi izrazila bojazen, da bi vstop tujega kapitala privedel do neenake obravnave, saj bi vloženi denar tujim državam ali podjetjem lahko omogočil boljše pogoje poslovanja. Vladna stran očitke zavrača, saj naj bi zakon podrobno določal pogoje, ki bi morebitnim družbenikom omogočili vstop v projekt. 

ODPOVED: OFF sta pripravila Dominik in vajenec APR Matej.