Spodnji dom argentinskega parlamenta je odobril predlog zakona, ki legalizira umetno prekinitev nosečnosti. V obravnavo ga je poslal predsednik države Alberto Fernández, ženske pa bi tako imele možnost legalno in varno opraviti splav do 14. tedna nosečnosti. Zakon bi prav tako omejil čas med zahtevo po splavu in dejanskim posegom na 10 dni. Sedaj mora novi zakon odobriti še senat, ki je podobna prizadevanja leta 2018 zavrnil. V Argentini je vsako leto opravljenih okoli 300 tisoč nelegalnih splavov, od tega pa približno 40 tisoč žensk pristane v bolnišnici zaradi zapletov. Zakonodaja se od leta 1921 ni spreminjala; splav je lahko kaznovan z do štirimi leti zapora razen v primeru posilstva ali nevarnosti za fizično zdravje ženske. 

Avstrijsko vrhovno sodišče je razveljavilo prepoved nošenja naglavnih rut v osnovnih šolah. Ta naj bi ciljala predvsem na pripadnike islamske vere, saj je izrecno prepovedovala le naglavne rute - judovske čepice in sikhovska pokrivala so bila namreč še naprej dovoljena. Sodišče je skrbelo, da bi ta prepoved, ki sicer velja že od lani, onemogočila dostop do izobrazbe predvsem muslimanskim deklicam ter jih tako izključila iz okolja. Seveda pa tudi omejuje versko svobodo in staršem onemogoča odločitev, kako želijo vzgajati svoje otroke. Prepoved so jeseni 2019 vpeljali, da bi po trditvah konservativne vladajoče koalicije ženske tako zaščitili pred seksizmom in islamistično ideologijo.

V Indiji kmetje protestirajo že tretji teden, danes so izvedli tudi enodnevno gladovno stavko. Zablokirali so avtoceste, ki vodijo v New Delhi, in zahtevali izbris treh novih zakonov, ki naj bi znižali cene pridelkov. Novi zakoni bi kmetom dovoljevali, da letino prodajajo neposredno privatnikom zunaj agrikulturnega komiteja, privatne pogodbe o nakupu pa bi se lahko sklenile že pred sejanjem določene poljščine. Kritiki trdijo, da bi tako zaobšli tradicionalne načine trgovanja, ki določajo najnižjo možno ceno. To pomeni, da bi se cena poljščin nasploh tako znižala, da kmetovanje ne bi več moglo zagotavljati preživetja. Podpirajo jih opozicijske stranke in druge civilne skupine. 

V nedeljo naj bi se zaključila pogajanja o načinu izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Namesto tega sta se strani dogovorili za podaljšanje pogovorov. O tem sicer obe strani zadnje dni javno izražata dvom. Eno večjih nestrinjanj je področje ribarjenja evropskih ladij znotraj britanske ekskluzivne ekonomske cone. To je Velika Britanija pripravljena varovati tudi s kraljevo mornarico, če bodo izstopili brez dogovora. Skrbijo jih manjši nesporazumi med njihovimi in tujimi ribiškimi ladjami ter nelegalno francosko ribarjenje. Mornarica bi lahko ustavila, pregledala in zasegla tuje ladje, če bi se te znašle v britanskih vodah. Če Velika Britanija izstopi brez dogovora, bodo za trgovino z Evropsko unijo veljala pravila Svetovne trgovinske organizacije, s kvotami in carinami vred. Dogovor se sicer lahko sklene do konca leta, a ga je treba tudi ratificirati v parlamentih. 

Izrael zadnje čase pospešeno nabira diplomatske partnerje – tako v regiji kot zunaj nje. Zadnji je Izrael priznal Butan, zavezala pa sta se tudi k sodelovanju v kmetijstvu, upravljanju z vodo, zdravstvu in na drugih področjih. Mednarodno priznanje Izraela se tako povečuje tudi v Aziji, potem ko je podobne dogovore sklenil z Marokom, Sudanom, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati. Tudi Turčija je prvič po dveh letih v Izrael poslala ambasadorje - po tem, ko so jih leta 2018 odpoklicali zaradi izraelske agresije nad Palestino. 

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je vsem organom ameriške vlade naročilo, naj zaradi hekerskega napada takoj prenehajo uporabljati programsko opremo Orion podjetja SolarWind, ki se uporablja za nadzorovanje računalniških mrež in upravljanje z njimi. Ameriške oblasti trdijo, da so za hekerski napad odgovorne agencije tujih držav, neuradno pa prst usmerjajo proti Rusiji. Nepridipravi so prek omenjene programske opreme vdrli v računalniške sisteme ameriškega finančnega in trgovinskega ministrstva. 

Slovenija.

Javno naročilo 500 tisoč hitrih antigenskih testov ministrstva za zdravje ni bilo uspešno, saj nobena pogodba ni ustrezala željam in pogojem ministrstva. Testi naj bi stali največ pet evrov po kosu, zanimanje pa je pokazalo 39 podjetij. Ponudbo jih je oddalo 19, a jih od tega 6 ni priložilo vzorca testa. Pri sedmih od oddanih testov so ugotovili tehnične napake, spet naslednjih pet ni uporabljalo zaželenega materiala. En ponudnik je izpolnjeval vse pogoje, a je bil predrag. Postopek bo ministrstvo ponovilo predvidoma do konca tedna. Kasneje se bo izvedlo še eno večje naročilo, tokrat milijon hitrih testov, a je zaradi velikosti predvideno za februar 2021.

V torek se bo po celotni Sloveniji zagnal javni potniški promet v omejenem obsegu, odprli pa se bodo tudi frizerji, avtopralnice, cvetličarne in kemične čistilnice. Hkrati se bodo v štirih regijah, ki imajo najboljšo epidemiološko sliko - to so osrednjeslovenska, obalno-kraška, goriška in gorenjska - za imetnike aplikacije #OstaniZdrav odprle občinske meje. Ob nespremenjenih okoliščinah se bodo v teh regijah odprli tudi avtomobilski saloni in trgovine z oblačili, obutvijo ter športno opremo. Še naprej veljata policijska ura in popolna prepoved zbiranja. Ukrepi veljajo do 23. decembra, sprejeti pa so bili, da bi preprečili delo na črno in zato, da se bo vladna aplikacija lahko uvrstila med deset najbolj popularnih leta 2020. V četrtek bo znano, kakšnih ukrepov se bomo morali držati med prazniki. 

V Rogaški Slatini je ta vikend potekal referendum o izgradnji 2,1-milijonskega razglednega stolpa Kristal na dnu doline. Volilna udeležba je bila malo več kot 40-odstotna - v številkah je to skoraj 4000 oddanih glasovnic, od tega jih je postavitev stolpa podprlo 2143. Občina meni, da bo bodoči najvišji stolp v Sloveniji v občinsko blagajno prinesel mastne denarce, medtem ko nasprotniki trdijo, da je projekt slabo umeščen v prostor in predrag. Več v OFFsajdu ob petih.