V Bangladešu so v znamenju nasilja in bojkota opozicije potekale parlamentarne volitve. Namesto na volišča se je več tisoč podpornikov opozicije z največjo Nacionalistično stranko na čelu zgrnilo na ulice Bangladeša, kjer je sprva protestiralo proti politiki premierke Sheikh Hasine, kasneje pa je prišlo do množičnih napadov na volišča. Po podatkih bangladeške policije naj bi bilo napadenih 200 volišč, v katerih so nasilneži po večini uničevali glasovnice, nekaterih pa so se lotili tudi z zažigalnimi bombami. V nasilju je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, najhuje pa je bilo v okrožju Bogra na severu države, kjer ima Nacionalistična stranka večino, tri volišča pa so protestniki napadli tudi v močno zastraženi prestolnici Daka. Podporniki opozicije, ki je napovedala bojkot volitev, ker premierka Hasinova ni upoštevala njihovih oktobrskih pozivov k odstopu, s čimer bi omogočila nastop začasne vlade in preprečitev vsakokratnih volilnih poneverb, so bili aktivni tudi na jugovzhodu države, kjer pa je pravočasno posredovala policija.

Parlamentarne volitve v Bangladešu so sicer potekale v le 147 od 300 volilnih okrožjih. V preostalih 153 okrožjih je bil zaradi bojkota opozicije evidentiran le en kandidat, zato volitev niso izvedli. V samostojni tekmi je zmaga vladne Lige Awami premierke Hasinove novica drugotnega pomena, ob vsesplošnem volilnem kaosu pa tudi informacija o 20-odstotni volilni udeležbi ne zbuja pretiranega zanimanja.

V iraškem mestu Faludža se nadaljuje zračna in kopenska ofenziva vladnih sil, ki želijo mesto zahodno od prestolnice Bagdad ponovno iztrgati iz rok lokalnih plemenskih milic, domnevno povezanih z uporniki Al Kaide. Po poročanju očividcev so vladne sile z obstreljevanjem Faludže, simbolno pomembnega mesta predvsem za iraške sunite, začele že pretekli ponedeljek in z ofenzivo nadaljevale vse do nedelje, pri tem pa v beg pognale na tisoče prebivalcev mesta. Čeprav naj bi vladne sile uspešno napredovale, pa lokalna plemena in borci Al Kaide po zagotovilih prebivalcev še vedno nadzorujejo nekatera območja mesta. Boji so se razširili tudi na območje mesta Ramadi, ki prav tako leži v provinci Anbar, vladnim silam pa so vojaško pomoč že ponudile Združene države, ki imajo na Faludžo slabe spomine še iz leta 2004, ko so kot okupatorska sila z domačimi plemenskimi silami bile težke boje, kot tudi Iran.  

Glavna sirska opozicijska skupina, Sirska nacionalna koalicija, je na srečanju v Carigradu voditelju Ahmadu Džarbi podelila nov šestmesečni mandat za vodenje koalicije. Džarba, ki je bil na čelo Sirske nacionalne koalicije prvič imenovan julija lani, je prejel 65 glasov podpore, medtem ko je njegovega protikandidata Riada Hidžaba, enega najbolj znanih disidentov režima Bašarja Al Asada, podprlo 13 delegatov. Za Džarbo velja, da je blizu Savdski Arabiji, sicer ključni podpornici upornikov v boju proti režimskim silam. Do potrditve Džarbe na čelu Sirske nacionalne koalicije prihaja nekaj tednov pred mirovno konferenco v Ženevi, koalicija pa bo še tekom dneva odločila, ali se bo konference tudi udeležila. Druga, novo formirana koalicija osmih uporniških skupin, imenovana Vojska mudžahedinov, pa naj bi med tem napovedala vojno gibanju “Islamska država Iraka in Levanta”, ki ga povezujejo z uporniki Al Kaide. Po mnenju Vojske mudžahedinov naj bi uporniki, povezani z Al Kajdo, med opozicijske vrste širili nezanesljivost in povzročali razdor, zato so jih pozvali, naj odložijo orožje in zapustijo Sirijo.

V etiopski prestolnici  Adis Abebi se še vedno čaka na začetek neposrednih pogovorov med sprtima stranema v državljanskem konfliktu Južnega Sudana. Sprti vladna in uporniška stran sta kar nekaj dni usklajevali vsebino pogajanj, ker pa sta teme neposrednih skupnih pogovorov naposled vendarle uspeli spraviti na skupno točko, se začetek direktnih pogajanj obeta kmalu. Medtem se je v južnosudanski konflikt vpletel tudi predsednik Sudana Omar Al Bašar, ki se je v južnosudanski prestolnici Džubi srečal s kolegom Salvo Kirrom. Čeprav Al Bašar ni dajal izjav, naj bi ponovil stališče Kartuma, da se Sudan zavzema za miroljubno rešitev konflikta, ob tem pa ponudil tudi vso svojo pomoč. V Južnem Sudanu nasilje, ki je izbruhnilo 15. decembra, potem ko je predsednik Kiir odstavljenega namestnika Rieka Macherja obtožil državnega udara, medtem ne preneha. Iz prestolnice zvezne države Joglei, Bore, poročajo o novih srditih spopadih, v katerih naj bi bilo ubitih več visokih vladnih vojaških predstavnikov, mestu, ki je trenutno v rokah upornikov, pa naj bi se približeval nov konvoj vladne vojske.    

Turški premier Recep Tayyip Erdogan se je zavzel za ponovno sojenje stotinam vojaških funkcionarjev, obsojenih na zaporne kazni zaradi domnevnega načrtovanja državnega udara. V letih 2012 in 2013 je bilo na stotine vojaških predstavnikov v odmevnih primerih Sledgehammer in Ergenekon zaradi načrta prevzema oblasti procesoiranih in obsojenih na visoke kazni, premierjeve pobude po ponovitvi procesa pa turški politični analitiki povezujejo z dolgoletnimi trenji med vojaškim vrhom in Erdoganovo Stranko za pravičnost in razvoj. Ta se je skupaj s premierjem pred časom znašla pod koruptivnimi obtožbami, ki pa jim je pripisala politično motiviranost in pri tem s prstom kazala na sodstvo, policijo in vojsko. Mnogi so zato prepričanje, da z obnovitvijo procesa proti vojaškim časnikom, ki jo vidi kot najboljšo možno rešitev, Erdogan želi sebi in stranki kupiti predvsem mir in skrhano javno podporo.   

Protivladni protestniki, nezadovoljni z odločitvijo predsednika Viktorja Janukovića, da ne podpiše pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, nadaljujejo z demonstracijami v središču Kijeva. Na poziv ukrajinske opozicije, katere glas vse bolj prevzema nekdanji boksarski prvak Vitalij Kličko, se je na prvem množičnem ponovoletnem protestu zbralo več kot 10.000 ljudi, ki od vlade še naprej zahtevajo, da poglobi vezi z Evropsko unijo. Čeprav je po protestniškem višku v sredini decembra, ko je kijevski osrednji Trg neodvisnosti zasedlo tudi več kot 200.000 ljudi, število protestnikov upadlo, pa Kličko napoveduje njegov nov razcvet. Nekdanji boskarski prvak je ob tem napovedal tudi sklic splošne stavke. Najprej namerava opozicija po njegovih besedah izvesti opozorilno stavko, če pa z njo ne bodo dosegli napredka, napovedujejo protest v polnem obsegu.

Avtoprevozniki so zaradi neizpolnjenih zahtev s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor, med drugim povezanih z višjimi cestninami, napovedali protest, ki pa so ga po včerajšnjem sestanku z ministrom Samo Omerzelom preložili na 31. januar. O razlogih za protest in njegovo prestavitev smo govorili s predsednikom sekcije avtoprevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Andrejem Klobaso.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje. 

Vsi, ki vas vseobsegajoča korupcija v Podalpju še vedno tangira do te mere, da bi jo radi donkihotovsko reševali na institucionalni ravni, imate še do polnoči čas, da se prijavite za prosto mesto novega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije. Posebnih formalnih zahtev avtor razpisa, predsednik republike Borut Pahor, ni opredelil, ker pa išče pogumne in suveren osebnosti, ne dvomimo, da bo visoko strokovna komisija v sestavi  Tanja Šabron, Melita Župevc, Simona Habič, Polona Kovač in Janez Vlaj med predlaganimi kandidati izbrala prav vas.