Informativni program začenjamo v Portoriku. Guverner Ricardo Rosello je razglasil bankrot tega samoupravnega teritorija Združenih držav Amerike. Dolg, ki ga je otoška država nakopičila, znaša okoli 70 milijard ameriških dolarjev. Del dolga bo sedaj lahko odpisan prek postopka, ki ga omogoča zakon, znan pod kratico PROMESA. Zakon, ki ga je junija lani sprejel ameriški kongres, je do torka Portoriku omogočal delno prenehanje odplačevanja dolga. Skladi tveganega kapitala, ki so portoriške obveznice kupili lani, ko je njihova cena padla, so tako v torek lahko začeli z vlaganjem tožb za izterjavo dolga. Edina preostala rešitev za Portoriko je bil bankrot, v postopku katerega sledi imenovanje stečajnega sodnika s strani ameriškega vrhovnega sodišča. S PROMESO je bil ustanovljen tudi poseben odbor, ki nadzira finančne ukrepe lokalne vlade. Guverner Rosello je marca letos sprejel petletni fiskalni načrt, ki predvideva odplačevanje dolga po 800-milijonskih obrokih ter reze v socialno državo, predvsem zmanjšanje pokojnin. Skladi in upniki trdijo, da naj bi bilo za odplačevanje dolga sicer potrebno letno nameniti okoli 3,5 milijarde ameriških dolarjev.

Nadaljujemo na Balkanu. V Bolgariji je Bojko Borisov, od leta 2009 že tretjič premier, imenoval nove vladne ministre. Zveza strank Združeni patrioti imajo zagotovljena mesta dveh namestnikov premierja in funkcije obrambnega, demografsko-socialnega in okoljskega ministrstva. Člani Borisove stranke Državljani za evropski razvoj Bolgarije, krajše GERB, pa bodo zasedli 15 ministrskih mest. Temenužka Petkova, Vladislav Goranov in Krasen Kralev bodo ohranili svoje funkcije energetskega, finančnega in športnega ministra. Cecka Cačeva, ki je bila kot kandidatka GERB-a poražena na nedavnih predsedniških volitvah, bo zasedla položaj pravosodne ministrice. Prejšnja vlada GERB-a je padla novembra lani, potem ko je Borisov obljubil razpustitev vlade v primeru poraza Cačeve na predsedniških volitvah, kjer jo je premagal Rumen Radev. Vladni stranki GERB in Združeni patrioti imata s podporo stranke Volja v bolgarskem parlamentu 134 od 240 sedežev.

Nevladna organizacija Mednarodni center za odvetništvo oseb z motnjami v duševnem razvoju je objavila poročilo, v katerem opozarja na zlorabe in zanemarjanja varovancev v madžarskih institucijah, ki so zadolžene za oskrbo duševno prizadetih oseb. Razkritje sledi preiskavi Posebnega doma Tophaz v bližini Budimpešte, kjer so odkrili, da 220 ljudi z motnjami v duševnem razvoju živi v nemogočih razmerah. Več o odkritjih in sistemskem delovanju institucij, kot je preiskovani Tophaz, pove direktor preiskovalnega centra Steven Allen.

Izjava.

Nekaj glavnih postopkov institucionalne prakse v Posebnem domu Tophaz in sistem financiranja razloži Allen.

Izjava.

Makedonsko notranje ministrstvo je javnosti sporočilo, da so bile v zvezi z vdorom protestnikov v parlament pred tednom dni izdane obtožnice dvajsetim osumljencem. Policija naj bi prav tako odvzela prostost dvanajstim ljudem, vendar identitete pridržanih zaenkrat niso sporočili javnosti. To so namesto tiskovnih predstavnikov policije v določeni meri sicer že storili nekateri mediji, največ informacij v zvezi z napadi na poslance pa so objavili v socialdemokratski stranki Zorana Zaeva, ki jo je v protestu tudi skupil. Po pojasnilih iz stranke naj bi objavljene fotografije dokazovale prisotnost oseb s kriminalno preteklostjo, prav tako pa naj bi v protestu sodelovalo več članov do sedaj vladajoče stranke VMRO-DPMNE. Slednja je na tiskovni konferenci preiskavo označila za preganjanje nedolžnih ljudi, ki zgolj branijo svojo državo. Protest se je namreč zgodil, ko je koalicija socialdemokratske SDSM in albanskih strank nameravala izvoliti predsednika državnega zbora.

Zaradi dogajanj v makedonskem parlamentu pa je svoje mesto na čelu Biroja za javni red izgubil Mitko Cavkov. Prehodni minister za notranje zadeve Agim Nuhiu ga je namreč odpustil zaradi zanemarjanja dela v primeru četrtkovega incidenta. Cavkov, ki je do včeraj vodil policijski krizni center, naj ne bi zadostno ukrepal, da bi policija preprečila vdor protestnikov v stavbo. Prav tako pa je bil za časa dogajanja dve uri nedostopen za klice. Cavkov je ministrove obtožbe, da naj bi deloval po navodilih članov VMRO-DPMNE, zanikal.

Balkanski blok zaključujemo na Hrvaškem. Finančni minister Zdravko Marić ostaja na svojem položaju. Interpelacijo proti slednjemu so sprožili v do nedavnega koalicijski stranki Most zaradi obtožb o navzkrižju interesov. Marić je bil za časa vlade Zorana Milanovića izvršni direktor za strategijo in trg kapitala v trgovskem koncernu Agrokor. V upravo slednjega je namreč hrvaška vlada imenovala izrednega upravitelja, ki naj bi koncern rešil pred stečajem. Razmerje za in proti odstavitvi ministra je bilo namreč izenačeno 75 proti 75, odločilni glas za spodletelo interpelacijo pa je dal poslanec Tomislav Sauča. Ta je na mesto parlamentarca prišel kot član socialdemokratske SDP, v preteklosti pa je služboval kot vodja kabineta premierja Milanovića. Proti Sauči je pred meseci sicer stekla preiskava zaradi domnevnih ponarejanj dokumentov in izplačila lažnih potnih stroškov, ko je bil še vladni uslužbenec. Na današnjem dnevnem redu Sabora pa je tudi glasovanje o neuzaupnici predsedniku državnga zbora in vodiji stranke MOST Božu Petrov. Nezaupnico so predlagali v vodilni stranki HDZ.

Študentska organizacija je v Državni zbor vložila podbudo za zbiranje podpisov glede Zakona o urejanju položaja študentov. Z njim želijo poseči v več obstoječih zakonov, ki zadevajo položaj študentov. Med drugim vsebina zakona predlaga dvig dohodninske olajšave iz naslova študentska dela, zagotavljanje obveznega zdravstvenega zavarovanja za celoten čas izobraževanja, državne štipendije za tuje študente ter podaljšanje študentskega statusa po končanem magistrskem študiju do konca študijskega leta. Prav tako zakon predlaga spremembe na področju subvencionirane prehrane, dodatka za bivanje pri državni štipendiji in položaja študentov s posebnimi potrebami. V organizaciji pričakujejo, da bo po vložitvi pobude sledila določitev 60-dnevnega roka za zbiranje 5000 podpisov, nakar pa bi lahko zakon romal v Državni zbor. Ali so se glede podpore zakonu v organizaciji pogovarjali tudi s katero od parlamentarnih strank, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti.

Off sta pripravila Jošt in vajenec Martin.