Britanski minister za Škotsko Alister Jack je preprečil kraljevo privolitev škotski reformi priznanja spola. Jack je prvič, odkar je Škotska pred koncem tisočletja znova vzpostavila lasten parlament, uporabil 35. člen Zakona o Škotski, ki ureja razmerje med londonsko in edinburško oblastjo. To je storil z argumentom, da bi uveljavitev sprememb na področju priznanja spola nasprotovala izvajanju Zakona o enakosti na ravni celotne Velike Britanije. Škotska premierka Nicola Sturgeon je Jackovo odločitev označila za frontalni napad na škotski parlament, v preteklosti pa je že napovedala pritožbo z namenom ugotovitve, ali spada področje priznanja spola med pristojnosti škotskega ali britanskega parlamenta. Reforma priznanja spola, ki jo je konec decembra sprejel škotski parlament, bi za transspolne osebe odpravila nekatere omejitve pri spremembi spola na osebnem dokumentu. Za to trans osebe ne bi več potrebovale diagnoze motnje spolne identitete, poleg tega bi bilo tako imenovano testno obdobje za življenje v novodeklariranem spolu skrajšano, zakon pa bi znižal tudi starostno mejo, pri kateri lahko osebe zaprosijo za spremembo spola. 

Novi nemški obrambni minister bo postal dosedanji notranji minister zvezne dežele Spodnja Saška Boris Pistorius. Kot njegova predhodnica Christine Lambrecht, ki je odstopila včeraj, prihaja iz vrst socialdemokratske stranke. Pistorius, ki do sedaj ni zasedal vidnih položajev zunaj svoje dežele, je policijski minister druge največje nemške zvezne dežele devet let in slovi kot učinkovit vladni uradnik. Prevzema enega najbolj politično zahtevnih položajev v vladi, na katerem ministri redko dočakajo konec svojega rednega mandata. Potem ko je kancler Olaf Scholz nekaj dni po ruskem napadu na Ukrajino napovedal močno povečanje vojaškega proračuna, je vlada pod še večjim drobnogledom javnosti zaradi neučinkovitih programov razvoja in nakupa vojaške opreme. Kljub drugačnim napovedim kanclerja pred enim letom nemški proračun tudi letos še ne bo dosegel Natu obljubljenih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda. Da bi to številko dosegli do leta 2025 in hkrati ne bi presegli koalicijskega dogovora o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, ima vlada na voljo 100-milijarden obrambni sklad, ki se črpa izven rednega proračuna in naj bi bil namenjen predvsem nakupu novih vojaških sistemov. V zadnjem letu se je vlada odločila za nakup ameriških lovskih letal F-35 in prav tako ameriških težkih helikopterjev. To je povzročilo nemalo odpora v politično vplivni nemški vojaški industriji, ki si od povečanih proračunov obeta boljše čase po dveh desetletjih, ko se je močno zanašala na izvoz. Skrb, ki bo Pistoriusu vsaj delno prihranjena, je odločitev o donaciji tankov Leopard 2 Ukrajini, saj ima pri tovrstnih diplomatsko kočljivih odločitvah v trenutni nemški vladi glavno besedo kancler.

Nekoč je bila nemška obrambna ministrica tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je na tako imenovanem svetovnem ekonomskem forumu v švicarskem Davosu napovedala začasno omilitev evropskih pravil o državni pomoči. Kot je povedala von der Leyen, bo zmanjšanje omejitev subvencioniranja omejeno na strateške čiste tehnologije, s čimer naj bi preprečili, da bi se te industrije preselile iz Evrope. Ukrepi so odziv na ameriški paket okoli 350 milijard evrov državnih pomoči za zelenotehnološki gospodarski sektor, ki ga prinaša Zakon o zmanjšanju inflacije. Evropska unija je načrtom ameriškega predsednika Joeja Bidna najprej močno nasprotovala, zdaj pa se je, ko so pritožbe v Washingtonu naletele na gluha ušesa, odločila ameriški politiki pridružiti. Unija svojim članicam ne dovoli državne pomoči podjetjem in s tem učinkovite industrijske politike v državnih rokah. Nentervencijska politika, ki je v zadnjih desetletjih omogočila nemoten outsourcing industrije v države s cenejšo delovno silo, se je pokazala kot velika ovira pri pospeševanju zelenega prehoda in razvijanju industrije, ki lahko ta prehod omogoči. 

Največ je od ousourcinga evropske industrije pridobila Kitajska. Kitajski statistični urad je ob koncu tigrovega leta sporočil, da je število prebivalcev Kitajske v lanskem letu upadlo za okrog 850 tisoč ljudi. Kitajcev je še zmeraj dobro milijardo in dve petini. Gre za prvi padec števila kitajskega prebivalstva od leta 1961. Lani se je na Kitajskem rodilo manj kot sedem otrok na tisoč prebivalk, torej tričetrt otroka manj na 1000 prebivalk kakor leta 2021. Tako je urad zabeležil najnižjo rodnost, odkar zbira podatke. Po napovedih strokovnjakov Združenih narodov se bo število prebivalcev Kitajske do leta 2050 zmanjšalo za 109 milijonov. Kot je dejal vodja kitajskega urada Kang Ji, ljudem ni treba skrbeti, saj splošna ponudba delovne sile še zmeraj presega povpraševanje po njej.

Kitajski veleposlanik na Filipinih Huang Šilian je dejal, da bodo Kitajska in Filipini nadaljevali s pogajanji o skupnem raziskovanju naftnega nahajališča v Južnokitajskem oziroma Zahodnofilipinskem morju. Veleposlanik se je odzval na odločitev filipinskega vrhovnega sodišča, ki je pred tednom dni razveljavilo dogovor o iskanju nafte med filipinskim, kitajskim in vietnamskim naftnim podjetjem. Kot je ugotovilo sodišče, dogovor iz leta 2005 predvideva popolnoma tuje lastništvo raziskovalnega podjetja, to pa krši ustavo, ker bi morala v takem podjetju filipinska država imeti vsaj 60–odstoten lastniški delež. Dogovor o raziskavah morskega dna v spornem ozemlju, ki po stališču Filipinov večinoma leži v filipinski ekskluzivni gospodarski coni, je sicer zapadel, a sta se kitajski predsednik Ši Džinping in novi filipinski predsednik Ferdinand Marcos tik pred odločitvijo sodišča strinjala, da ga bosta državi poskusili obnoviti. 

Somalijska vojska je zavzela pristaniško mesto Harardhere, pomembno bazo islamistične skupine Al-Šabaab. Gre za večji uspeh v ofenzivi, ki so jo vladne sile v zvezi z lokalnimi klanskimi milicami začele prejšnjega avgusta. Kot se je izrazil obrambni minister Abdulkadir Mohamed Nur, zavzetje mesta ob Indijskem oceanu in bližnjih naselij pomeni, da je Al-Šabaab nadvladan in odpravljen. Njegove besede pod vprašaj postavlja način delovanja skupine, ki lažje kakor vladna vojska nadzoruje ruralna območja, v katerih ponovno nabira svoje moči. Al-Šabaab je v odprtem konfliktu s tedaj prehodno vlado od leta 2007. 

Telekom in POP TV ter Kanal A so končali sodni spor glede plačila za distribucijo programov. Telekom je umaknil tožbo proti POP TV-ju in Kanalu A, televiziji pa sta umaknili svojo tožbo proti Telekomu. Telekom je televiziji tožil konec leta 2021 in zahteval vračilo slabih 12,4 milijona evrov. Na Telekomu so menili, da televiziji zlorabljata prevladujoč položaj na trgu, zato naj bi za njune programe plačeval nepošteno in ekscesno ceno. Maja lani sta televiziji tožili Telekom in zahtevali več kot 58 milijonov evrov. V tožbi so trdili, da jim je Telekom povzročil toliko škode zaradi premalo plačane odmene za distribucijo njunih programov med februarjem 2017 in koncem marca 2022.

V civilni iniciativi Varuhi Sore so zbrali več kot 500 podpisov pod peticijo, ki škofjeloško občino poziva k sonaravni protipoplavni ureditvi reke Sore. Kot trdijo v civilni iniciativi, načrti občine za protipoplavno ureditev sotočja Selške in Poljanske Sore ter obrežja Sore v centru mesta grobo posegajo v območje Natura 2000. Kaj točno s peticijo želijo doseči in ali ni glede na to, da je občina z direkcijo za vode že sklenila investicijski sporazum, za njihovo pobudo prepozno, nam je pojasnila ena pobudnic iniciative Varuhi Sore Urška Kovač Mrak.

Izjava

Danes ob šesti uri v Sokolskem domu Škofja Loka iniciativa organizira okroglo mizo o prednostih naravnih rek in razpravo vseh deležnikov o načrtih v Škofji Loki, ki se je namerava udeležiti tudi župan Tine Radinja. 

Izjava

Vir fotografije: facebook, Varuhi Sore