Na deželnih volitvah v Turingiji je s skoraj 33 odstotki glasov zmagala skrajno desna Alternativa za Nemčijo. Gre za prvo zmago te stranke na katerihkoli nemških deželnih volitvah. Na drugem mestu s skoraj 10 odstotnimi točkami zaostanka ji sledi Krščansko demokratska unija. Levica, ki je do sedaj vodila deželno vlado kot največja parlamentarna stranka, je padla na četrto mesto. Prehitelo jo je novoustanovljeno Zavezništvo Sahre Wagenknecht, ki je pred tem izstopilo iz Levice. Svoj rezultat so poslabšale vse stranke zvezne koalicije, liberalci in Zeleni pa so celo padli pod petodstotni parlamentarni prag in tako izpadli iz parlamenta.

Hkrati so potekale tudi deželne volitve na Saškem. Največ poslanskih mandatov je osvojila Krščansko demokratska unija, ki je deželno vlado vodila že do sedaj. Z dobro odstotno točko razlike ji sledi Alternativa za Nemčijo. Na tretje mesto se je tudi tu uvrstilo Zavezništvo Sahre Wagenknecht. Podporo sta izgubili predvsem stranki Levica in Zeleni. Tako na Saškem kot v Turingiji sicer vse stranke zatrjujejo, da ne bodo v koaliciji z Alternativo za Nemčijo.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo prodajo raketnih sistemov himars Hrvaški v skupni vrednosti 350 milijonov evrov. Te sisteme raketometov v Evropi posedujejo le še Ukrajina, Romunija in Poljska. Dogovor o nakupu bodo po navedbah hrvaškega obrambnega ministra Ivana Anušića sklenili do konca leta. Novico o prodaji raketometov so sporočili dan po sklenitvi dogovora o srbskem nakupu 12 francoskih vojaških letal tipa rafal. Prav toliko jih je od Francije sicer kupila tudi Hrvaška. Nakup je del širše modernizacije hrvaške vojske. Vlada Andreja Plenkovića načrtuje preoblikovanje pehote in ustanovitev vojne mornarice, z začetkom naslednjega leta pa naši južni sosedi uvajajo tudi obvezno služenje vojaškega roka.

Tisoče študentk se je na mehiške ulice odpravilo protestirati proti napovedani sodni reformi, ki jo je predlagal odhajajoči mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador. Reformo podpira tudi novoizvoljena predsednica Claudia Sheinbaum, ki bo mandat nastopila naslednji mesec. Reforma predvideva imenovanje sodnic z neposrednim ljudskim glasovanjem na predlog vlade namesto trenutnega sistema, po katerem imenovanja opravlja poseben federalni sodniški svet. Enako bi veljalo za vrhovne sodnice, ki jih sedaj imenuje predsednik in potrdi senat. Hkrati bi njihovo število zmanjšali z enajst na devet, njihove mandate pa skrajšali s petnajst na dvanajst let. Reforma predvideva tudi ustanovitev posebnega telesa za nadzor dela sodnic. Okrožni sodnik v zvezni državi Morelos je zakonodajalkam sicer izdal začasno prepoved razpravljanja in glasovanja o predlogu reforme. Prepoved je utemeljil s pomisleki o kršenju delavskih pravic pravosodnih delavk. Še vedno se sicer nadaljuje tudi sodniška stavka, ki zahteva umik predloga reforme.

Več deset tisoč Izraelk je po odkritju šestih trupel izraelskih talk protestiralo na ulicah Jeruzalema, Tel Aviva in nekaterih drugih mest. Gre za največji protest od 7. oktobra. Protestnice so zahtevale, da izraelski premier Benjamin Netanjahu doseže dogovor o prekinitvi ognja, in mu očitale, da ni naredil dovolj za sklenitev mirovnega sporazuma. Protestnice so nosile slike ubitih talk, simbolične krste, nekatere pe tudi izraelske zastave. Krovna izraelska sindikalna organizacija Histadrut je za danes napovedala splošno stavko, kar je med drugim povzročilo odpoved večine današnjih letov.

Začel se je 19. Blejski strateški forum z naslovom Svet vzporednih realnosti. Z uvodnim nagovorom sta ga otvorili prva liberalka Slovenije, trenutno v funkciji predsednice republike, Nataša Pirc Musar, in pa zunanja ministrica Tanja Fajon. Prav v tem trenutku pa poteka panel štirih predsednikov vlad, na katerem poleg domačega premierja Roberta Goloba sodelujejo še hrvaški premier Andrej Plenković, albanski Edi Rama in pa srbski Miloš Vučević. Foruma se udeležuje tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je pred tem obiskala Črno na Koroškem, kjer si je ponovno ogledala v lanskih poplavah prizadeta območja. Več pozornosti od eminentnih gostov pa je požela nekdanja izraelska zunanja ministrica Cipi Livni. Na Bled sicer ne prihaja, da bi jo aretirali zaradi funkcije v izraelskem vojaškem svêtu, kot to zahtevajo v Veliki Britaniji, Belgiji in Švici, temveč da bi sodelovala na panelu z naslovom Konflikt v Gazi in globalna odgovornost. Na njem bosta sodelovala tudi madžarski zunanji minister Péter Szijjártó in slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ne pa tudi predstavniki katerekoli od palestinskih organizacij. Gibanje za pravice Palestincev, Mirovni inštitut in nekatere druge organizacije so slovensko državno tožilstvo pozvali, naj po vzoru prej omenjenih držav in na podlagi univerzalne jurisdikcije tudi oni uvedejo kazenski postopek proti Livni. Na tiskovni konferenci pred začetkom Foruma so predstavnice oblasti ponovno pozvali k uvedbi sankcij in zahtevali končanje genocida v Gazi. V imenu Gibanja za pravice Palestincev je spregovorila Nada Pretnar.

Izjava

Več v OFFsajdu čez dve uri.

Slovenija je uradno prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Jutri bo ostalim članicam sveta uradno predstavila program dela, Samuel Žbogar pa se je kot posebni predstavnik Slovenije že preselil v pisarno predsedujočega. Osrednji dogodek predsedovanja bo odprta razstava z naslovom Voditeljstvo za mir, ki jo bo vodil premier Robert Golob in na kateri bodo govorili o relevantnosti varnostnega sveta v vse bolj razdeljenem svetu. Na sporedu bo tudi redno zasedanje o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu.

Začelo se je zbiranje podpisov za razpis naknadnega referenduma o uveljavitvi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel 1. julija. Zahtevo za razpis referenduma je zahtevala skupina volivk na čelu s šišenskim četrtnim svetnikom iz vrst Vesne – zelene stranke, Sašo Đorđevićem, in arhitektom Arnetom Vehovarjem. Zbiranje podpisov bo potekalo do 6. oktobra, za razpis referenduma pa morajo zbrati nekaj več kot 11 tisoč podpisov ljubljanskih občank oziroma pet odstotkov vseh volilnih upravičenk s stalnim prebivališčem v Ljubljani. Mestni svet bo predvidoma na septembrski seji odločal o vsebinsko enaki referendumski pobudi, ki jo je podala mestna svetnica Vesne Jasminka Dedić.