V Egiptu se je praznovanje 40. obletnice arabsko-izraelske vojne sprevrglo v nasilje, ki je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj 50 življenj, več kot 250 ljudi pa je bilo ranjenih. Kljub strogim varnostnim ukrepom so se po uradni prireditvi v skladu z najbolj pesimistični pričakovanji spopadli podporniki pred meseci odstavljenega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija in njegovi nasprotniki, posredovati je morala policija, ki je uporabila solzivec in streljala v zrak. Egiptovske oblasti so sicer v Kairu poskrbele za poostrene varnostne razmere, zaprli so številne ceste in postavili nadzorne točke v okolici Kaira, na dostopih na trg Tahir, kjer se je odvijala prireditev, pa so namestili celo detektorje kovin. Do posamičnih spopadov med pripadniki in nasprotniki odstavljenega Mursija je sicer prišlo že v petek.

Do nasilja pa je prišlo v bližini egiptovskega mesta Ismailija ob Sueškem prekopu, kjer so neznanci napadli vojaško patruljo in ubili pet vojakov. Bombni napad se je zgodil tudi na jugu Sinaja, kjer je eksplodiral avto-bomba in ubil dva vojaka. To nista prva tovrstna napada na tem območju, pred tremi dnevi so napadalci na cesti med Ismailijo in Kairom ubili dva vojaka, napadi na predstavnike egiptovskih varnostnih sil pa so se okrepili predvsem po odstavitvi predsednika Mohameda Mursija 3. julija letos. Od takrat je bilo po vsem Egiptu ubitih več kot 100 policistov.

Sirija je, v skladu z nedavno sprejeto resolucijo Združenih narodov in pod nadzorom njihovih strokovnjakov, začela uničevati zaloge kemičnega orožja. Pri uničevanju sirskih zalog smrtonosnega orožja sodelujejo sodelavci Organizacije za prepoved kemičnega orožja, ki naj bi s primernimi metodami poskrbeli, da bo sirski kemični arzenal ostal trajno neuporaben. Režim v Damasku mora v skladu z resolucijo, s katero se je izognil vojaškemu posredovanju, zaloge kemičnega orožja uničiti do 1. novembra, hitro ukrepanje sirskega režima pa že žanje pohvale na zahodu. Ameriški državni sekretar John Kerry je tako pred srečanjem z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom izrazil presenečenje nad hitrim odzivom sirskih oblasti, zasluge za to pa pripisal sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Kerry in Lavrov sta se sicer strinjala, da bi se moral mirovni proces za končanje konflikta v Siriji nadaljevati v novembru.

Združene države Amerike nadaljujejo samovoljno kvazi proti-teroristično politiko s posredovanjem na ozemlju tujih držav. Tako so ameriški specialci v soboto v glavnem mestu Libije Tripoliju zajeli enega izmed domnevno vodilnih členov uporniške mreže Al Kaida Abuja Anasa al Libija in ga, po navedbah predstavnikov Pentagona, odpeljali na lokacijo zunaj Libije. Novo sporno posredovanje zunaj lastnih meja Washington po stari navadi opravičuje z zagotavljanjem lastne in splošne svetovne varnosti, ameriški zunanji minister John Kerry pa je ob tem cinično navrgel, da se bo imel aretirani al Libi možnost braniti na sodišču. Za al Libijem so ZDA, ki mu očitajo vpletenost v teroristične napade na ameriška veleposlaništva v Keniji in Tanzaniji leta 1998, že pred časom razpisale nagrado v višini 5 milijonov dolarjev, ameriški zvezni preiskovalni urad FBI pa ga je uvrstil na seznam najbolj iskanih oseb. Sočasno z akcijo v Tripoliju so ameriški komandosi v soboto skušali prijeti tudi pomembnejšega upornika, predstavnika milice al Šabab, v Somaliji, vendar naj akcija ne bi bila uspešna.

Brazilske oblasti nadaljujejo z racijami v favelah, ki jih pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v nogometu želijo očistiti kriminala. V eni obsežnejših akcij je več kot sto do zob oboroženih policistov, pripadnikov posebnih mirovniških enot, ki jih je brazilska vlada uvedla posebej v ta namen, ob sodelovanju helikopterjev in oklepnikov vdrlo v 12 barakarskih naselij. Policisti so območja zasedli, blokirali in prečesali, pri tem pa ostali bolj ali manj praznih rok. O pretiranosti ukrepov govori podatek, da je brazilska policija med racijo aretirala zgolj enega človeka in našla vsega nekaj kosov orožja in manjše količine droge. Guverner Ria Sergio Cabral Filho je akcijo kljub temu pohvalil in jo označil kot nov korak k zagotovitvi miru v barakarskih naseljih. V naslednjih mesecih naj bi brazilske oblasti delovanje razširile na območje favel Mare, kjer stanuje več kot 130.000 ljudi.

Atensko sodišče je nekdanjega grškega obrambnega ministra Akisa Cohadzopulosa obsodilo zaradi pranja denarja. Sodišče Cohadzopulosu očita, da se je med letoma 1996 in 2001, ko je zasedal ministrsko funkcijo v vladi Kostasa Simitisa, okoristil pri grškem nakupu štirih podmornic nemške družbe Ferrostaal in ruskih protiletalskih raket TOR-M1. Nekdanji obrambni minister naj bi za sklenjeni posel prejel podkupnino, a ker je ta zločin zastaral, mu zaradi očitkov korupcije niso mogli soditi. Višine kazni sodišče še ni izreklo, za pranje denarja pa grška zakonodaja predpisuje do 20 let zapora. Cohadzopulos je v priporu že od aretacije aprila lani, vmes pa je bil marca letos zaradi utaje davkov že obsojen na 8 let zapora in dobrega pol milijona evrov kazni, ker ni prijavil lastništva luksuzne vile v bližini atenske Akropole.

Ob dnevu dostojnega dela je Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije v imenu mariborskih poklicnih gasilcev opozoril na nerazrešen spor med mariborskimi gasilci in vodstvom njihovega gasilskega zavoda. Ker njihove zahteve že dlje časa ostajajo neizpolnjene, razmišljajo celo o stavki. Govorili smo s sekretarjem Gasilskega sindikata Slovenije Davidom Švarcem.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

Vodstvo mariborskega gasilskega zavoda, z direktorjem Janezom Kečkom na čelu, odgovarja, da uveljavitve zahtev gasilcev niso v rokah vodstva zavoda, temveč države, s čemer pa se Švarc ne strinja.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.