Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo o prekinitvi ognja v Gazi. Resolucijo so podprle vse države članice razen Združenih držav Amerike, ki so se glasovanja vzdržale. Resolucija, ki jo je predlagalo osem od desetih nestalnih članic, vključno s Slovenijo, zahteva takojšnjo prekinitev ognja v času ramazana, ki naj vodi v trajno premirje. Čeprav so zahteve varnostnega sveta zavezujoče, je Linda Thomas-Greenfield, ameriška veleposlanica pri Združenih narodih, resolucijo označila za nezavezujočo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je užaljeno ugotovil, da so Američani opustili svojo politiko v Združenih narodih, njegov vojni kabinet pa je odpovedal obisk dveh ministrov v Washingtonu. Izraelski zunanji minister Izrael Kac je že sporočil, da resolucije ne bodo spoštovali, okupatorska vojska tako nadaljuje z napadi v Gazi. Izrael genocid nadaljuje z bombardiranjem okolice bolnišnice Al Šifa. Poleg tega se je vsaj sedem Palestincev utopilo, ko so poskušali priti do humanitarne pomoči, ki so jo piloti odvrgli v morje severozahodno od obale Gaze. Dobavo humanitarne pomoči po kopnem blokira Izrael. 

Londonsko višje sodišče je razsodilo, da se ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange lahko pritoži na odločitev britanskih sodišč o njegovi izročitvi v Združene države Amerike. Po presoji sodnikov so Assangeevi odvetniki zadostno utemeljili pomisleke, da kot tuj državljan ne bo užival pravic iz prvega amandmaja ameriške ustave. Ker nima ameriškega državljanstva, bi mu lahko v ZDA kratili pravice do svobode izražanja in ga obsodili na smrtno kazen. Združenim državam je dalo sodišče tri tedne, da zagotovijo, da ne bo obsojen na smrtno kazen in da bodo spoštovane njegove pravice iz prvega amandmaja. Če sodišče ne prejme zagotovil, bo dovolilo obravnavo pritožbe proti izročitvi. Britanske oblasti so Assangea že odločene izročiti v roke ameriških organov pregona, ki mu zaradi razkritja tajnih dokumentov ameriške vojske in obveščevalnih služb očitajo vohunstvo.

Države Evropske unije so potrdile predlog Evropske komisije za sproščanje okoljskih omejitev skupne kmetijske politike. Na neformalnem glasovanju se je vzdržala zgolj Nemčija. Po predlogu bodo kmetije, manjše od desetih hektarjev, izločene iz okoljskih pregledov in sankcij. Predlog v obdobju izvajanja kmetijske politike med letoma 2023 in 2027 predvideva tudi izjeme od obvezne zaščite zgornje plasti obdelovalne zemlje, od obveznega kolobarjenja in od zaščite neobdelanih zemljišč. Ukrepi so namenjeni pomiritvi kmetov, ki pred evropskimi volitvami množično protestirajo. Danes so se zbrali v Bruslju, kjer so protestirali proti svetovnim trgovinskim dogovorom in novim okoljskim zahtevam Evropske unije.

V Bruslju so se zbrali tudi prokurdski protestniki, ki so kritizirali pasiven pristop Evropske unije do nedeljskega napada turških nacionalistov na Kurde. Protest, ki ni bil prijavljen, je policija končala z uporabo solzivca in vodnega topa. Po mnenju organizatorke protesta Arife Soysuren za napadom stoji turška paravojaška fašistična skupina Sivi volkovi. V napadu na skupino Kurdov, ki so se v nedeljo zvečer v belgijskem Limburgu vračali s praznovanja perzijskega novega leta, so poškodovali šest ljudi. 

Nemški železniški prevoznik Deutsche Bahn je s sindikatom železniških delavcev sklenil dogovor o postopnem zniževanju delovnega časa brez znižanja plač, zaradi česar je sindikat končal trimesečne stavkovne aktivnosti. Tedenski delovni čas za železniške delavce bo do leta 2029 skrajšan z 38 na 35 ur. Kdor ne bo pristal na krajši delovni čas, bo dobil skoraj 3-odstotno povišico. V zameno delavci ne bodo smeli stavkati do februarja 2026. Od januarja so nemški železniški delavci organizirali več stavk. 

Brazilsko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo madžarskega veleposlanika Miklósa Hamaia zaradi razkritja New York Timesa, da je nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro v začetku februarja zatočišče pred pregonom našel na madžarskem veleposlaništvu. New York Times je objavil posnetke, ki prikazujejo Bolsonara, kako vstopa v veleposlaništvo štiri dni po tem, ko mu je policija zaplenila potni list in aretirala dva njegova sodelavca zaradi suma snovanja državnega udara. Bolsonaro je obisk priznal in povedal, da je madžarsko veleposlaništvo obveščal o zadevah državnega interesa, četudi za to nima pooblastil. Bolosonara brazilska policija preiskuje zaradi ponarejanja potrdil o cepljenju proti covidu, nezakonitega sprejemanja daril in načrtovanja državnega udara. Osmega januarja lani so podporniki Bolsonara vdrli v poslopja državnih institucij, potem ko je Bolsonara na predsedniških volitvah porazil Lula da Silva.

Indijska policija je v prestolnici New Delhi pridržala več deset protestnikov, ki so poskušali doseči rezidenco premierja Narendre Modija. Povod za proteste je aretacija Arvinda Kejriwala iz stranke navadnih ljudi. Policija ga je prejšnji teden aretirala zaradi obtožbe sprejemanja 12-milijonske podkupnine. Njegova stranka je del zavezništva opozicijskih strank, ki na prihajajočih splošnih volitvah skuša oblast vzeti Modijevi nacionalistični stranki Bharatiya Janata.

Na senegalskih predsedniških volitvah je s 54-odstotno podporo zmagal opozicijski kandidat Bassirou Diomaye Faye. Njegov protikandidat, nekdanji premier Amoadou Ba, je poraz priznal. Faye je na volitvah kandidiral kot neodvisni kandidat, pred tem pa je opravljal pozicijo generalnega sekretarja nekdanje stranke glavnega predstavnika opozicije Ousmana Sonkoja. Stranko je notranje ministrstvo v času vladanja Baja razpustilo zaradi nagovarjanja svojih podpornikov k protestom v prestolnici Dakar. Faye je glavnino predvolilne kampanje preživel v zaporu, saj je bil obtožen razširjanja lažnih novic, nespoštovanja sodišča in obrekovanja državnih organov. Izpuščen je bil deset dni pred volitvami, po sprejetju zakona o pomilostitvi. Volitve bi morale biti konec februarja, vendar jih je odhajajoči predsednik države Macky Sall prestavil. 

V državnem zboru se obeta koalicijska podpora predloga novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Ta omogoča razdelitev 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki jih je lani kupilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Novelo zakona so na ministrstvu pripravili, ko so ugotovili, da je bilo na podlagi lani sprejetega zakona upravičencev do računalniške opreme približno 500 tisoč. Predlog novele sedaj kot upravičence do prenosnikov določa vse, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh:

Izjava

OFF je pripravil vajenec Tim, mentorirala je Neva

Foto: Jeso Carneiro, creative commons