Evropska komisija je sporočila, da bo za 10 let podaljšala dovoljenje za uporabo herbicida glifosat. Države članice niso zbrale kvalificirane večine niti za podaljšanje dovoljenja niti za zavrnitev podaljšanja. Zato ima Komisija po lastni utemeljitvi obvezo, da do 15. decembra, ko trenutno dovoljenje poteče, sprejme odločitev sama. Podaljšanje dovoljenja so Komisiji omogočile Francija, Nemčija in Italija, ki so se glasovanja vzdržale. Francoski predsednik Emmanuel Macron je tako prelomil lastno obljubo iz leta 2017, ko je dejal, da bo Francija uporabo glifosata prepovedala. Uporabo glifosata v kmetijstvu povezujejo z rakom limfatičnega sistema, česar pa ni potrdila Evropska agencija za varnost hrane. Komisija je sicer sporočila, da bo ob podaljšanju dovoljenja za glifosat uvedla omejitve, kot sta prepoved uporabe herbicida z namenom razvlažitve pred žetvijo in obveza zaščite organizmov, ki niso tarče iztrebljenja. 

Poslanci španskega parlamenta so za premierja izvolili Pedra Sáncheza. Za svoj drugi zaporedni mandat si je predsednik socialistične stranke zagotovil 179 glasov v 350-članskem parlamentu. Na julijskih volitvah je največ glasov prejela konservativna Ljudska stranka, a ni uspela sestaviti koalicije in bo z ultranacionalistično stranko Vox v opoziciji. Sánchez je koalicijo sklenil s koalicijo Sumar oziroma stranko Podemos, ključne glasove pa so mu namenili v dveh katalonskih, dveh baskovskih, galicijski in kanarski regionalni stranki. Katalonski stranki Junts je Sánchez v zameno za podporo obljubil pomilostitev aktivistov in politikov, ki jih španska sodišča preganjajo v povezavi z organizacijo referenduma o neodvisnosti Katalonije pred šestimi leti. Proti dogovoru po Španiji, predvsem v Madridu, potekajo desničarski protesti. 

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović ter azerbajdžanski minister za energetiko Parviz Şahbazov sta podpisala sporazum o dobavi zemeljskega plina. Po dogovoru bo Azerbajdžan Srbiji od leta 2024 do leta 2026 dobavil okoli 400 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina letno. Po letu 2026 bo količina azerbajdžanskega plina v Srbiji narasla na milijardo kubičnih metrov letno. Na leto v Srbiji porabijo okrog tri milijarde kubičnih metrov plina. Pogodbo sta sklenili srbsko državno podjetje Srbijagas in azerbajdžansko državno podjetje Socar. Srbija večino zemeljskega plina uvozi od ruskega podjetja Gazprom. Zadnja dolgoročna pogodba z ruskim plinskim gigantom se je iztekla leta 2021. Maja lani sta se srbski predsednik Aleksandar Vučić in njegov ruski kolega Vladimir Putin dogovorila o podpisu nove triletne pogodbe. 

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden in kitajski predsednik Ši Džinping sta se dogovorila o obnovi komunikacije med obema vojskama in s tem omilitvi napetosti med velesilama. Dogovor sta dosegla na prvem uradnem srečanju po več kot letu dni. Kitajska je medvojaške komunikacije z Združenimi državami prekinila lani, ko je tedanja predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi v provokaciji Kitajske obiskala Tajvan. Predsednika sta napovedala tudi več drugih sporazumov, zlasti o boju proti uvozu opioida fentanil v Združene države.

Ameriški senat je potrdil zakon o začasnem podaljšanju financiranja zvezne vlade. Predlog zakona je dan predtem potrdil tudi predstavniški dom, do sobote pa ga mora podpisati še Biden. S tem bodo ameriška vlada in njene agencije normalno delovale do 19. januarja 2024. Začasno podaljšanje je predlagal novi predsednik predstavniškega doma, republikanec Mike Johnson. Demokrati, ki so sprva nasprotovali začasnemu podaljšanju in se zavzemali za sprejem celovitega proračuna, so zakon podprli, saj ne predvideva znižanja porabe. Zakon ne vsebuje ameriških milijard za Ukrajino in Izrael. O tem se bodo demokrati in republikanci pogajali posebej. 

Izraelska vojska je ponovno vdrla v bolnišnico Al Šifa, iz katere se je delno umaknila po vdoru v noči s torka na sredo. Izrael je po včerajšnji operaciji zatrdil, da so v prostorih bolnišnice našli tehnično opremo in orožje islamskega odporniškega gibanja Hamas. Kot »dokaz« so objavili eno fotografijo z desetimi puškami in eno pištolo. Prenehanje delovanja največje bolnišnice v okupirani Gazi je privedlo do prenatrpanosti bolnišnice Nasser, kjer jim zaradi izraelske blokade prav tako primanjkuje vode in goriva. Izraelske sile obstreljujejo tudi bolnišnico Al Ahli Arab. Izraelska vojska je sporočila, da so z letali napadli hišo Ismaila Haniyeha, vodje političnega urada Hamasa. Ni znano, ali je bila hiša med napadom prazna. Okupatorska vojska je poškodovala tudi dve stanovanjski zgradbi v begunskem taborišču Nuseirat in mošejo v osrednjem delu Gaze. Izraelska vojska z izvajanjem nasilja nadaljuje tudi na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je aretirala 69 Palestincev in izvedla več racij. 

Komisija za preprečevanje korupcije, krajše KPK, je sedmim ministrom izdala opomine zaradi nepravočasnega poročanja subjektov, za katere veljajo omejitve delovanja. KPK je opomine izdal Tanji Fajon, Boštjanu Poklukarju, Dominiki Švarc Pipan, Mateju Arčonu, Emiliji Stojmenovi Duh, nekdanji ministrici Sanji Ajanovič Hovnik in nekdanjemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu. Komisija je preiskavo sprožila zaradi poizvedovanja medijev. Funkcionarji so dolžni o podjetjih ali društvih, s katerimi so povezani, seznaniti organ, pri katerem opravljajo funkcijo. Med preiskavo je komisija preverila, ali so ministri poročali o vseh povezavah s konkretnimi pravnimi osebami. Ugotovila je, da navedeni ministri o tem lastnih ministrstev niso obvestili pravočasno, a izrekla jim je opomine, saj so ministri obveznosti naknadno izpolnili. 

Ministrstvo za zdravje je znova zamaknilo medresorsko usklajevanje in s tem sprejem zakona o psihoterapiji, ki bo tako sprejet v letu 2024. Oktobra je predsednica delovne skupine, ki pripravlja zakon, Mojca Zvezdana Dernovšek, dejala, da bodo zakon predali v nadaljnjo obravnavo. Člani delovne skupine so takrat opozorili, da sami niso bili v celoti seznanjeni z vsebino zakona. Predstavniki medicine in psihoterapevti so namignili, da ministrstvo z zakonom zavlačuje, ker ga namerava prirediti tako, da bo ustrezal zahtevam le ene strani. Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da je glavni razlog za zamik kompleksnost področja. 

Vlada je podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Nadzor so podaljšali za 20 dni, torej do 21. decembra. Ob tem je vlada zunanjemu ministrstvu naložila, naj države članice Evropske unije in Evropsko komisijo obvesti o nameri uvedbe začasnega ponovnega nadzora za pol leta.

Iz sindikata Tuš so sporočili, da zahtevajo takojšnja pogajanja za višje plače in krajši delovnik ob sobotah. Kot so pojasnili, se bodo za to zavezali ne glede na lastništvo družbe. V sindikatu so namreč za prodajo podjetja Engrotuš Mercatorju izvedeli šele včeraj. Konec lanskega leta sta Engrotuš in sindikat delavcev Tuš dosegla dogovor o višini plač, zato je sindikat stavko, ki jo je načrtoval za 23. decembra, preklical. Sredi februarja je sindikat sporočil, da je vodstvo enostransko spremenilo pravilnik o plačah in ukinilo več dodatkov. Zahteve, ki jih bodo poskušali doseči z novim vodstvom, predstavi predsednica sindikata Tuš Mirjana Janjić. 

Janjić

 

Foto: Wikipedia, All creative commons