Libanonski predsednik Michel Aoun je za obdobje meseca dni suspendiral delovanje parlamenta, s čimer je začasno zaustavil poskus poslancev, da si vnovič podaljšajo mandat. Člani libanonskega parlamenta, za 4-letno obdobje izvoljeni že daljnega leta 2009, bi morali namreč danes glasovati o podaljšanju mandata do leta 2018, s čimer bi še tretjič brez volitev samostojno podaljšali službo predstavnikov ljudstva. Slednjih javnost v tej vlogi že dolgo ne vidi več in zahteva razpis volitev, da pa se ne bi ponovili protesti, ki smo jim bili v Bejrutu priča ob prejšnjih podaljšanih poslanskih mandatov, je Aoun tako odložil delo parlamenta do 15. maja. Poslance je ob tem pozval, da se končno dogovorijo o novem volilnem zakonu, ki bo omogočil odhod na volišča.

Dogajanje v libanonskem parlamentu je odraz dlje časa trajajoče politične krize v državi in sunitsko-šiitske razdeljenosti. K poskusu reševanja slednje sodi tudi nedavna delitev oblasti med s strani šiitskega Hezbolaha podprtega predsednika Aouna in vodilnega sunitskega politika Saada al Haririja, ki je bil imenovan za premierja.     

Kazahstansko spogledovanje z Zahodom obeta spremembe tudi na področju abecede in pisave. Predsednik Nursultan Nazarbajev je predstavil časovnico za prehod s cirilice na latinico, vlado pa pozval, naj do konca leta pripravi enotne standarde za kazahstansko abecedo in pisavo. Z izobraževanjem ljudi naj bi pričeli prihodnje leto, ko naj bi bili dostopni tudi prvi učbeniki. Nazarbajev se je v preteklosti že večkrat zavzel za vrnitev latinice, ki so jo kratek čas v preteklosti že uporabljali, v 40. letih prejšnjega stoletja pa so nato prešli na različico cirilice z 42 črkami, najkasneje do leta 2025. Do leta 1929 so za zapis kazahstanskega jezika, ki sodi v družino turških jezikov, uporabljali arabsko pisavo.

Evropsko sodišče za človekove pravice je svojcem žrtev terorističnega napada v Beslanu leta 2004 prisodilo 3 milijone evrov odškodnine, ki jih mora zaradi neustrezne obravnave napada plačati Rusija. Sodišče je Rusiji v sodbi očitalo resne napake tako pri obravnavanju samih priprav kot pri odzivu na napad. Čeprav so imele ruske oblasti dovolj informacij o načrtovanju teroristične akcije, po mnenju sodišča niso storile dovolj, da bi jo preprečile, na sam napad in zajetje talcev pa so se odzvale z neprimerno in prekomerno silo.

Spomnimo, 1. septembra 2004 je ob proslavi na začetku šolskega leta v šolo v Beslanu vdrlo več kot 30 teroristov iz Čečenije in Ingušetije, ki so zajeli 1.100 ljudi. Po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji, ki so zahtevali umik ruskih sil iz Čečenije in izpustitev soborcev v Ingušetiji, so ruske posebne enote 3. septembra vdrle v šolo, v spopadu, ki je sledil, pa je bilo poleg skoraj vseh teroristov ubitih 330 talcev. Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so jo v Kremlju že označili za nesprejemljivo, sicer še ni pravnomočna.

Medtem ko se sooča s sodbo iz Strasbuorga, se Rusija pripravlja tudi na preložitev predsedniških volitev. Te bi morale biti na sporedu prihodnje leto, na nedeljo, 11. marca, ki pa bo po predhodnem Mednarodnem dnevu proglašena za delovno nedeljo, s čimer bo onemogočen odhod na volišča. Ruski volilni zakon namreč zapoveduje, da morajo biti predsedniške volitve izpeljane na drugo marčevsko nedeljo, v primeru, da gre za delovno nedeljo, pa teden dni prej. A ker ruskim oblastem bolj kot predhodni 4. marec ustreza zamik volitev za teden dni, so predlagale zakonske spremembe, ki bodo volitve omogočile 18. marca. Datum ni naključen, saj sovpada z obletnico zasedbe krimskega polotoka, predsednik Vladimir Putin pa ob praznično razvnetem domoljubju računa na glas več.

Brez podobnih kalkulacij pa je potekal razpis datuma bližajočih se lokalnih volitev na Hrvaškem. Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bodo volivci lokalne in regionalne predstavnike izbirali 21. maja, predvolilna kampanja pa se bo v skladu z zakonom uradno začela 7. maja. Odločitev o razpisu volitev bo stopila v veljavo čez teden dni, ko bodo začeli teči vsi roki za izvedbo volitev, hkrati pa bodo prenehali mandati vsem vladnim predstavnikom na lokalnem in regionalnem nivoju.

Slovenska vlada je ob dogajanju, povezanim z Agrokorjem in Mercatorjem, sprejela predlog zakona, ki vladi omogoča, da sodišču predlaga imenovanje izrednega člana uprave v gospodarskih družbah sistemskega pomena za Slovenijo. Kot je v uvodu tiskovne konference pojasnil gospodarski minister Zdenko Počivalšek, namerava vlada z zakonom zaščiti družbe sistemskega pomena pred izčrpavanjem večinskega lastnika, ki je v insolvenčnem postopku. Zakon bo veljal za podjetja, ki zaposljujejo vsaj 6.000 ljudi in imajo več kot milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje. Imenovan izredni član uprave bo pristojen le za posle, povezane z večinskim lastnikom, in ne bo vpleten v redno delovanje družbe. Predlog zakona bo v Državni zbor poslan po nujnem postopku, vlada pa ga bo lahko aktivirala kadarkoli po njegovi uveljavitvi.

Po nujnem postopku bodo poslanke in poslanci navkljub nasprotovanju opozicije odločali tudi o zakonu o drugem tiru. V skladu s časovnico, ki jo je predvidel kolegij predsednika Državnega zbora, bodo poslanci predlog vladnega zakona o drugem tiru prednostno obravnavali v sklopu redne aprilske seje prihodnji četrtek, običajna prva točka dnevnega reda, vprašanja poslank in poslancev, pa bo na vrsti v ponedeljek, 24. aprila.