Češki OFF slovaški radioteleviziji
Združene države Amerike ponovno pošiljajo orožje Izraelcem. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je podpisal nov paket genocidalne pomoči, vreden več kot 18 milijard evrov, ki vključuje predvsem vojaška letala in strelivo. Da bi genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, stekel karseda gladko in hitro, bodo Američani v paket dodali še transportna vozila. Nekateri deli paketa, kot so letala, bodo v Izrael, kot zatrjuje ameriško zunanje ministrstvo, verjetno dostavljeni šele čez nekaj let. Brez skrbi, strelivo bo medtem obljubljeno deželo doseglo dovolj hitro, da ga bodo lahko uporabili na Palestincih. Iran in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah po atentatih na Ismaila Hanijo, političnega vodjo palestinskega gibanja Hamas, in Fuada Šukra, enega od poveljnikov Hezbolaha, ki ju je, čeprav si zaslug uradno še ni pripisal, izvedel Izrael, napovedujeta povračilne ukrepe. To je tudi razlog za novo ameriško velikodušnost. Zaradi izraelskih manevrov in iranskih groženj so Združene države začetek meseca napovedale tudi povečanje svoje lastne vojaške prisotnosti v vzhodnem Mediteranu, kamor pošiljajo letalonosilko z eskadriljo lovcev.
Po celotni Indiji so izbruhnili protesti zdravnikov zaradi posilstva in umora 31-letne specializantke v mestu Kalkuta na vzhodu države. V povezavi z zločinom so že aretirali policista, a ni jasno, ali bo zaradi umora prišlo do sojenja. Protesti so se pričeli v ponedeljek v Kalkuti, kjer se je zbralo več tisoč zdravnikov. Zahtevali so zaostritev varnostnih ukrepov v zdravstvenih ustanovah in pravico za žrtev. Do danes so protestni shodi zajeli vso državo in ohromili izvajanje zdravstvenih storitev v Kalkuti ter nekaterih drugih milijonskih mestih, vključno z New Delhijem in Lucknowom, glavnim mestom največje indijske zvezne države Utar Pradeš. Indijska zdravstvena asociacija, največje združenje zdravstvenih delavcev v Indiji, je na zdravstvenega ministra Džagata Prakaša Nado pred torkovo razširitvijo protestov naslovila pismo, v katerem so opozorili na nečloveške razmere in porast nasilja na delovnem mestu. Državna medicinska komisija je skrb za varnost naložila kar zdravstvenim ustanovam samim in jih pozvala k namestitvi varnostnih kamer in dodatnemu zaposlovanju varnostnikov.
Tajsko ustavno sodišče je s položaja razrešilo premierja Sreto Tavisina, potem ko je ta na ministrski položaj imenoval Pičita Čuenbana, ki je bil v preteklosti obsojen zaradi korupcije. S tem naj bi po besedah ustavnega sodišča kršil etična načela. Tavisin je tako že četrti premier, ki ga je v zadnjih šestnajstih letih razrešilo tajsko ustavno sodišče. Spodnji dom parlamenta, v katerem sedijo predstavniki enajstih političnih strank, bo tako moral izbrati novega premierja, ki za svoje imenovanje potrebuje podporo vsaj polovice poslancev 493-članskega spodnjega doma parlamenta. Glavni kandidat za novega predsednika vlade je Promin Lertsuridedž, vodja Tavisinovega kabineta. Novoimenovani premier mora, preden začne predsedovati, izbrati tudi novo ministrsko ekipo, ki jo mora predhodno potrditi parlament.
Nemške oblasti so izdale nalog za aretacijo ukrajinskega inštruktorja potapljanja, znanega preprosto kot Volodimir Z, ki ga obtožujejo sodelovanja pri sabotaži plinovoda Severni tok v Baltskem morju leta 2022. Nemške oblasti menijo, da ni deloval sam, temveč s še dvema Ukrajincema, poročenim parom, ki sicer zanika povezavo s storilcem. V preiskavi so ugotovili, da je Volodimir Z z drugimi saboterji najel nemško jahto, ta jih je odpeljala do plinovoda, nato pa sta se dva od njih potopila do cevi. Zadnja znana lokacija domnevnega storilca je na Poljskem, a tamkajšnje oblasti trdijo, da je prebegnil v Ukrajino. Po dogodku sta Zahod in Rusija drug drugega obtoževala sabotaže, a takrat niso našli nobenih dokazov za trditve ene ali druge strani. Že takrat so oboji ugibali, da bi lahko imeli prste vmes Ukrajinci, a je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski taka ugibanja zanikal. Tudi zdaj nemške oblasti niso potrdile, da je domnevni saboter povezan z ukrajinsko vlado. Preiskave dogodka so odprle Švedska, Danska in Nemčija, a sta obe nordijski državi zaradi pomanjkanja dokazov svoji preiskavi hitro zaključili.
Češki radio, javni radio na Češkem, je za nedoločen čas prekinil sodelovanje s Slovaško televizijo in radiem, krajše STVR, novim slovaškim javnim servisom. Sodelovanje so prekinili zaradi vmešavanja nacionalistične slovaške vlade v medije, pri čemer je dosegla prestrukturiranje Radiotelevizije Slovaška v njim bolj naklonjeni STVR. Ko je STVR julija začel delovati, je generalni direktor Češkega radia René Zavoral že nakazal možnost prekinitve sodelovanja, a so do zdaj spremljali, ali STVR spoštuje neodvisno novinarstvo, kot je to počela njegova predhodnica. Vmešavanje vladajoče politične garniture v medije in kulturo – pod vodstvom od neuspelega atentata okrevajočega premierja Roberta Fica – se je od takrat le še poglobilo. Prejšnji teden je denimo vlada razrešila direktorja Slovaškega narodnega gledališča Mateja Drličko in direktorico Narodne galerije Alexandro Kusá. Ta teden zaradi političnega vmešavanja v Bratislavi potekajo protesti, ki se jih je v ponedeljek udeležilo okoli 9000 ljudi. Protestniki zahtevajo odstop ministrice za kulturo Martine Šimkovičove, ki pripada skrajno desni Slovaški nacionalni stranki in je odgovorna za razrešitev direktorjev obeh prej omenjenih kulturnih ustanov. S prekinitvijo sodelovanja med češkim in slovaškim radiem bo slednja izgubila češke dopisnike z Bližnjega vzhoda in iz Ukrajine, ki so doslej poročali o dogajanju na teh območjih. Več o pomenu prekinitve sodelovanja pove Albin Sybera, slovaški novinar portala BNE IntelliNews.
Sybera izrazi zaskrbljenost glede tega, kako bo v prihodnosti potekalo poročanje slovaških medijev o Ukrajini in Bližnjem vzhodu.
Trije heroji srbskega naroda, protestniki proti izkoriščanju avstralsko-britanskega rudarskega podjetja Rio Tinto v dolini reke Jadar na zahodu Srbije, so spet svobodni. Aretirani so bili v nedeljo, ko so skupaj z drugimi protestniki proti izkopavanju litija, ki ga načrtuje podjetje, blokirali glavno železniško postajo v Beogradu. Enemu protestniku je grozilo do 40 dni zaporne kazni, dvema pa do 30 dni. Nizka cena za ohranitev narave, a je njihova osvoboditev vseeno velik dosežek. Sporočajo, da je njihova aretacija znak nemoči oblasti, da bi zadušila ljudsko voljo, in da se bitka za varstvo narave ni končala. Protesti se medtem nadaljujejo, sobotnega v Beogradu se je udeležilo več kot 100 tisoč ljudi, trda roka Aleksandra Vučića pa je proti njim na ulice razpečala več kot 2000 policistov.
Civilnodružbeni organizaciji Gibanje za pravice Palestincev in Iniciativa za mestni zbor sta danes na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon naslovili poziv, v katerem zahtevata takojšnjo prekinitev vseh gospodarskih, akademskih ter kulturnih stikov z Izraelom. Od vladnih predstavnikov zahtevata tudi rabo ustreznega besednjaka v zvezi z Izraelom, ki nad palestinskim ljudstvom izvaja apartheid, genocid in nezakonito okupacijo. V pismu, ki ga bodo danes posredovali Samuelu Žbogarju, vodji slovenske nestalne misije v Varnostnem svetu Združenih narodov, pozivajo tudi, naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu na mednarodnem sodišču v Haagu. Od Žbogarja zahtevajo vložitev zahteve za embargo na trgovino z orožjem z Izraelom in zamrznitev izraelskega članstva v Združenih narodih do prekinitve okupacije.
Vodstvo ponudnika telekomunikacijskih in televizijskih storitev Telemach je podpisalo pogodbo za prevzem operaterja T-2, ki so ga napovedali junija. Po pridobitvi soglasja varuha za konkurenco bodo prevzeli vsaj 98 odstotkov delnic T-2, pred tem pa bodo prevzeli nekaj manj kot četrtino. Tako se bo kot hčerinsko podjetje Telemacha T-2 pridružil skupini United Group. Oboji trdijo, da je prevzem prava poteza za T-2 in Telemach in da se za naročnike T-2 ne bo nič spremenilo. Še vedno bodo poslovali samostojno in ponujali svoje storitve, a bodo septembra predstavili novosti v ponudbi. V Telemachu trdijo, da bo prevzem, ki bo zmanjšal število konkurenčnih podjetij na trgu, v resnici celo dober za konkurenco. V okviru prevzema bo Telemach tudi poravnal dolgove T-2 do Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH, ki znašajo 90 milijonov evrov. 37 milijonov bodo plačali že danes, preostanek pa do leta 2027. Zaradi dolgov je SDH vložil zahtevo za stečaj, a stečajnega naroka na sodišču še niso izdali, po prevzemu pa bo tudi popolnoma odpadel.
OFF je pripravila vajenka Brina, pomagal je Luka.
Dodaj komentar
Komentiraj