Čezmejni OFF
Zgornji dom parlamenta v Združenem kraljestvu je zavrnil dva člena zakona o javnem redu. Z zakonom je torijska vlada želela kljubovati protestniškim skupinam, kot sta Just Stop Oil in Extinction Rebellion, ki sta kot protestne taktike uporabljali blokade cest med prometnimi konicami z izvajanjem protestniških sprevodov po cestah. Med včerajšnjo sejo lordske zbornice je dvanajst članov Extinction Rebellion vdrlo v parlament in tako začasno prekinilo razpravo. Vlada je s širitvijo pravnega pojma »resna motnja« policistom želela olajšati preprečevanje protestov, zaradi zavrnitve pa bodo pisci zakona morali pojem resna motnja opredeliti ožje. Zakon, proti kateremu se je na Otoku zbrala množica civilnih organizacij, tako roma nazaj v spodnji dom parlamenta.
V Tuniziji je potekal drugi krog parlamentarnih volitev, ki ga je, tako kot prvega, zaznamovala nizka udeležba. Na volišča je tokrat prišlo okoli enajst odstotkov volilnih upravičencev, kar je dva odstotka več kot v prvem krogu. Rezultati še niso znani, v prvem krogu so največ glasov dobili kandidati iz stranke, ki jo vodi predsednik Kais Saied. K bojkotu volitev so pozivale opozicijske stranke. Saied je leta 2021 razpustil vlado in parlament ter oblast prevzel sam. Lani je na referendumu dosegel sprejetje nove ustave, ki jemlje pooblastila parlamentu in sodiščem ter jih daje predsedniku. Volitve so potekale prvič po spremembi ustave in po sprejetju novega volilnega zakona, ki prepoveduje kandidatne liste političnih strank. Na volitvah so tako lahko ljudje kandidirali zgolj kot posamezniki.
Mednarodni denarni sklad je odobril več kot štiri milijarde evrov vredno posojilo Bangladešu. Bangladeš bo kot prva država dobil dobro milijardo evrov iz novega sklada za odpornost in trajnost, ki je namenjen tako imenovanim državam s srednjimi dohodki in otoškim državam. Celotno posojilo bo izvršeno v 42 mesecih. Po utemeljitvi denarnega sklada je namen celotnega posojila ohranjanje makroekonomske stabilnosti, zaščita najranljivejših in spodbujanje vključujočega zelenega razvoja. V zameno bo Bangladeš moral izvesti fiskalne reforme in okrepiti finančni sektor, prestrukturiranja javnega dolga pa denarni sklad ne omenja. Bangladeš je za pomoč preventivno zaprosil zaradi naraščajočih cen hrane in energije, ki ju država v večini uvaža, pri tem pa je močno odvisna od razmerja svoje valute do dolarja. Ker se je dolar z agresivnim dvigovanjem obrestnih mer v Združenih državah Amerike okrepil, so tudi posojila in uvoz v Bangladeš postala dražja. Za posojilo sta novembra zaprosila tudi Šrilanka in Pakistan.
V Bolgariji sta se stranki Državljani za evropski razvoj Bolgarije in Gibanje za pravice in svobodo pridružili evroskeptičnima strankama Bolgarski vzpon in Oživitev ter blokirali sprejetje sprememb zakonika o zavarovanju. Spremembe tega zakonika Evropska unija razume kot ključen korak na poti k uvedbi evra v Bolgariji. Spremembe v zakoniku bi zelo vplivale na finančne interese bolgarskih zavarovalniških družb. Stranka Oživitev sicer trenutno zbira podpise za referendum, na katerem bi odločali o zakasnitvi sprejetja evra za dvajset let. Po trenutnem načrtu bi Bolgarija evro uvedla do leta 2024.
Po štirih mesecih pogajanj je federacija Bosne in Hercegovine skoraj dobila novo vlado v rekordnem roku za federacijske razmere. Zapletlo se je v koaliciji, tako imenovani osmerki, ki se je po besedah podpredsednika največje koalicijske Socialdemokratske stranke Bosne in Hercegovine Vojina Mijatovića skrčila v sedmerko. S tem je želel povedati, da stranke Za nove generacije ne želi več v koaliciji. Razlog za to je nezadovoljstvo socialnih demokratov z izkupičkom funkcionarskih sedežev. Trenutno poteka sestanek, na katerem naj bi določili usodo koalicije. Po tem pa, tako Mijatović, sastavljanje vlade pod hitno.
Ostajamo v federaciji, a se selimo na zahod. Učiteljice in učitelji zahodnohercegovske županije ali kantona, kakor vam je ljubše, so zavrnili ponudbo vlade za desetodstotno zvišanje plač in nadaljujejo s splošno stavko. S tem so razveselili približno 12 tisoč učencev, ki se jim bodo novoletne počitnice, kot kaže, zavlekle daleč v februar. V sindikatu srednjih šol opozarjajo, da si želijo sistemske rešitve, ki bo položaj okoli 1500 učiteljev s povprečno plačo okoli 600 evrov urejal dolgoročno. Sindikalistka Ivona Glavaš.
Izjava
Rešitev za učiteljsko vprašanje zahodne Hercegovine mora ponuditi županijsko ministrstvo za finance, a je ministrica za šolstvo in znanost Ružica Mikulić dejala, da tudi v vladi ne vedo točno, kako se vprašanja lotiti.
Izjava
Ker delavski boj ne pozna mej nacionalne države, gremo v slovenskem bloku malo k sosedom. V italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina so sindikati delavcev v javnem prevozu prekinili pogajanja s podjetjem APT glede obnove pogodbe druge stopnje. Odločitev je posledica izjave predsednice podjetja Caterine Belletti, da imajo vozniki avtobusov 1700 evrov plače, nimajo težav z neizkoriščenimi dopusti in se prostovoljno odločajo za opravljanje izmen. Sindikati se seveda ne strinjajo, saj da so plače večine voznikov nižje in da imajo zaradi pomanjkanja šoferjev težave s pridobivanjem prostih dni. Vozniki avtobusov v Furlaniji - Julijski krajini so tudi zaradi teh razlogov decembra večkrat stavkali.
Iz slovenske iridente v republiko. Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev. Od prvega januarja do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju bodo tako prejemali mesečni dodatek v višini šeststo evrov bruto, toda najdlje do konca tega leta. Višina dodatka bo izplačana vsem upravičencem enako, ne glede na funkcijo ali osnovno plačo.
Off je pripravil Tilen, čez ramo mu je gledal Virant.
Vir fotografije: Hervardi
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj