Italijanski premier Giuseppe Conte je danes odstopil. S to potezo si želi pridobiti dodaten čas, da si zagotovi večino v obeh domovih parlamenta in si tako omogoči nov, močnejši mandat. Za odstop se je odločil pred senatovo odločitvijo o poročilu glede stanja v pravosodju, ki naj bi pokazalo, da vlada vendarle nima večinske podpore. V sredini prejšnjega meseca pa je iz koalicije izstopila Italia Viva nekdanjega premierja Mattea Renzija, in sicer zaradi spora glede obvladovanja epidemije koronavirusa in gospodarske recesije. Conte je sicer deležen podpore Demokratske stranke, pa tudi koalicijskega Gibanja petih zvezd. Glavno odločitev nosi predsednik Sergio Mattarella, saj je on tisti, ki lahko skliče predčasne volitve in imenuje mandatarja.

Nizozemci so že tretjo noč na ulicah zaradi policijske ure med epidemijo koronavirusa. Policija je med protesti uporabila solzivec, vodni top in opozorilne strele, aretiranih pa je bilo 150 ljudi. Po oceni pristojnih naj bi šlo za najhujše izgrede na Nizozemskem v štiridesetih letih. Zaradi vpeljave policijske ure v soboto so se v ponedeljek protesti razširili po večjih mestih na Nizozemskem. Zbrale so se skupine ljudi, ki so začele razbijati izložbe, pleniti trgovine, uničevati avtobusna postajališča, prižigati ogenj ter obmetavati policiste s kamni in petardami. Tarča nasilja naj bi bili tudi novinarji in snemalne ekipe. Nizozemski premier Mark Rutte je dogajanje označil za kriminalno nasilje.

Črnogorski predsednik Milo Đukanović je podpisal spremembe zakona o svobodi veroizpovedi, ki jih je črnogorska skupščina 20. januarja izglasovala že drugič. Đukanović je v začetku leta zavrnil podpis sprememb zakona, češ da skupščina pred glasovanjem ni niti razjasnila, ali je bila seja sklepčna. Spremembe umikajo za Srbsko pravoslavno cerkev sporna določila o nepremičninah. V zakonu tako po predsednikovem podpisu ni več glavnega spornega določila, da morajo verske skupnosti imeti jasna dokazila o lastništvu pred letom 1918, če želijo obdržati svoje premoženje, pa tudi registracija verskih objektov ni več potrebna. Zaradi širokega nasprotovanja zakonu je Đukanović izgubil večino podpore.

Grška in francoska vlada sta včeraj podpisali dogovor o nakupu bojnih letal, vrednih 2,5 milijarde evrov. Nakup 18 lovcev Dassault Rafale je bil sklenjen na isti dan kot napeti pogovori, ki so včeraj potekali med Grčijo in Turčijo. Sprožilni moment za ponovno oboroževanje grške vojske je bil prav lanski diplomatski spor s Turčijo. Poleg letal poteka tudi nabava novih bojnih ladij, trajanje obveznega vojaškega roka pa je pa bilo podaljšano z 9 na 12 mesecev. Vzrok novih napetosti je bil lanski turški poskus iskanja zemeljskega plina v Egejskem morju.

Indijski kmetje so s traktorji zmotili vojaško parado v New Delhiju, ki je potekala ob državnem prazniku dneva republike. Razlog za še en v vrsti velikih protivladnih protestov v Indiji so načrtovane reforme v kmetijstvu. Konvoj traktorjev je prebil policijske barikade v središču mesta, ki ga je policija že dan prej povsem zaprla. Policija je protestnike pregnala s silo, pri čemer je uporabila solzivec. Na paradi, kamor so se odpravili protestniki, je bil tudi premier Narendra Modi. Modijeva vlada želi sprostiti zagotovljene odkupne cene in jih prepustiti trgu.

Čete ugandske vojske so danes prekinile hišni pripor opozicijskega predsedniškega kandidata Bobija Wina. Med predvolilno kampanjo je bil večkrat aretiran, nazadnje kmalu po tem, ko je 15. januarja oddal svoj glas. Na volitvah je zmagal njegov nasprotnik Yoweri Museveni, a ga Wine obtožuje volilne prevare. Predvolilni proces je poleg aretacij zaznamovala popolna izključitev interneta le nekaj dni pred volitvami, podobno tudi nasilje na zborovanjih opozicije. Visoko sodišče v ugandski prestolnici Kampali je včeraj izdalo ukaz, da je Winea treba spustiti. Njegovo aretacijo so obsodile številne zahodne države, ki so čedalje bolj razočarane nad Musevenijem, ki je do sedaj veljal za partnerja Zahoda.

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona, ki ureja podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Do končne odločitve so prekinjeni tudi postopki za podaljšanje akreditacij po visokošolskem zakonu. Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je namreč spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije. Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, ki meni, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije. Opozicijske stranke so nasprotovale zakonu, saj so mnenja, da je šel člen na roko zasebni Novi univerzi Petra Jamberka, ki naj bi imela težave pri naslednjem podaljšanju akreditacije. Če bi se izkazalo, da je določba šestega protikoronskega zakona protiustavna, pa to na odločitev o podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom, o katerih bi bilo do takrat že pravnomočno odločeno, ne bi imelo učinka.

Več izvenparlamentarnih strank je na spletni tiskovni konferenci predstavilo novo politično koalicijo Povežimo Slovenijo. V njej sodelujeta stranki Zeleni Slovenije in Slovenska ljudska stranka, podprli naj bi jo tudi Nova ljudska stranka in prihajajoča stranka Aleksandre Pivec. Koordinatorka koalicije in podpredsednica Zelenih Nada Pavšer je poudarila željo po sodelovanju z vsemi izvoljenimi strankami in podala zelo optimistično napoved, da bodo na naslednjih volitvah prejeli vsaj 20 odstotkov glasov. Povezovanje je podprl tudi predsednik Stranke modernega centra Zdravko Počivalšek.

Izjava

Med tiskovno konferenco se je izkazalo, da je prejšnje poročanje o sodelovanju koprskega in celjskega župana ter Stranke modernega centra napačno. Ti sploh niso del te koalicije, ampak so le podali izjave, kjer so podprli politično povezovanje. Po mnenju predstavnikov koalicije tukaj seveda ne gre za zlorabo njihovih imen.

Off sta pripravila vajenca Mojca in Srđan, mentor jima je bil Gal.