1. 11. 2021 - 15.00

COP26 OFF

Audio file

Audio file
15. 9. 2020 - 17.00
Iz »abenomike« v »sugonomiko«

Na parlamentarnih volitvah na Japonskem, kjer so volili predstavnike v spodnji dom parlamenta, je absolutno večino sedežev dobila vladajoča Liberalno-demokratska stranka premierja Fumia Kišide s koalicijskim partnerjem Komeito. Koalicija je dobila 293 od 465 sedežev, s čimer je presegla pričakovanja in si zagotovila nadzor nad parlamentarnimi odbori. Premier Kišida je vladajoče mesto prevzel pred enim mesecem, ko je njegov predhodnik Jošihida Suga odstopil, ker je Liberalno-demokratski stranki padla podpora v luči izvedbe olimpijskih iger in zaskrbljenosti glede naraščajočih okužb z novim koronavirusom. Nedeljske volitve za Kašido pomenijo potrditev njegovega mandata, za prihodnost pa je že napovedal povečanje sredstev za okrevanje po pandemiji, soočanje s podnebnimi spremembami in odmik od Kitajske. Liberalno-demokratska stranka je ideološko sicer konservativna in je vodila vlado kar 62 od zadnjih 66 let.

Od volilnih zmag k porazom. Makedonski premier Zoran Zaev je odstopil s položaja, potem ko je njegova stranka socialdemokratov na drugem krogu lokalnih volitev dobila manj kot dvajset občin od osemdesetih. Zaev je odstopil tudi s položaja predsednika stranke in napovedal podporo novemu voditelju socialdemokratov, ki bi nadaljeval z vodenjem vlade, zato po njegovem mnenju predčasne volitve niso potrebne. Opozicijska desnosredinska Demokratska stranka za makedonsko narodno enotnost je na nedeljskih lokalnih volitvah slavila v najmanj polovici občin. Podpornica opozicijske stranke VMRO-DPMNE, sicer neodvisna kandidatka Danela Arsovska, je s približno 56 odstotki glasov dobila župansko mesto v Skopju, kar je bil načeloma glavni razlog za premierjev odstop. 

Saudova Arabija in njeni zavezniki v Perzijskem zalivu, Bahrajn, Kuvajt in Združeni arabski emirati, so drug za drugim zahtevali, naj libanonski veleposlaniki zapustijo države. Gre za odziv na komentarje libanonskega ministra za informacije Georgea Kordahija, ki je kritiziral vojaško intervencijo Saudove Arabije v Jemnu. Najprej je odhod veleposlanika v roku 48 ur zahtevala Saudova Arabija, ki je pripombe proti vojni v Jemnu označila za žaljive. V soboto je enako zahtevo odredil Kuvajt, za njim pa še Združeni arabski emirati. Poleg tega je Saudova Arabija ustavila ves uvoz iz Libanona in libanonsko organizacijo Hezbollah obtožila, da v uvoženih proizvodih v državo tihotapi droge. Libanonska vlada se je od komentarjev ministra, ki je dejal, da se hutijski uporniki v Jemnu branijo pred zunanjimi agresorji, oddaljila, češ da so bili zgolj njegovo osebno mnenje. Po statistikah različnih nevladnih organizacij so saudski letalski napadi v Jemnu ubili vsaj pet tisoč civilistov.

Pakistanska vlada je sklenila premirje z na papirju prepovedano skrajno desno stranko Tehreek-i-Labaik, krajše TLP, in s tem končala nasilne desetdnevne proteste. Podporniki TLP so pretekli teden zasedli najbolj prometno avtocesto v Pakistanu in grozili, da bodo blokirali glavno mesto Islamabad, če njihov voditelj Saad Rizvi ne bo izpuščen iz pripora. Rizvi je bil lani aretiran zaradi spodbujanja protesta proti Franciji, katere voditelji so zagovarjali objavo karikature preroka Mohameda v satirični reviji. Zaradi tega TLP zahteva tudi izgon francoskega veleposlanika v Pakistanu. Vlada je sicer v petek napovedala, da bo neizprosna do oboroženih protestnikov, ki so ubili več ljudi, podrobnosti sprejetega dogovora pa namerava objaviti v naslednjih tednih.  

Audio file
21. 11. 2020 - 15.00
Etiopija na robu državljanske vojne oziroma v njej

Etiopska vlada je pozvala državljane, naj se pridružijo oboroženemu boju proti tigrajskim upornikom, in naznanila izredno stanje v regiji. Tigrajska osvobodilna fronta trdi, da je zajela mesto Kombolcha v provinci Amhara južno od Tigraja. Mesto leži ob cesti, ki to drugo najbolj naseljeno afriško državo povezuje z njenim glavnim pristaniščem v Džibutiju. Vlada te trditve zavrača, a če bi bile potrjene, bi to pomenilo, da tigrajske sile napredujejo s severa proti središču države.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle dogovor v sporu glede carin na jeklo in aluminij, ki jih je leta 2018 uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Z novim dogovorom se bodo vrnila stara pravila. ZDA bodo ponovno dovolile uvoz določene količine kovin, proizvedenih v Evropski uniji, brez carine, sicer pa velja 25-odstotna carina na jeklo in desetodstotna na aluminij. Ob pobotanju sta ameriški predsednik Joe Biden in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen namenila nekaj besed tako imenovani »zeleni« proizvodnji jekla, pri čemer sta se postavila v opozicijo Kitajski in njeno proizvodnjo označila za »umazano«. Jasnih načrtov o tem, kako bi ozelenila proizvodnjo, ki velja za eno največjih onesnaževalk, nista izdala, sta pa obe strani napovedali oblikovanje globalnega dogovora, ki bi si prizadeval za nizkoogljično proizvodnjo jekla in aluminija. Evropska unija sicer pripravlja uvedbo uvoznih dajatev, ki bodo odmerjene glede na količino proizvedenih izpustov toplogrednih plinov pri proizvodnji uvoženega blaga. 

Tudi pri globalnih dogodkih lokalna problematika ni za odmet. V Glasgowu, kjer se bo svetovna srenja srečala na podnebni konferenci COP26, so opolnoči začeli stavkati smetarji in smetarke, ki so že dlje v sporu z mestnim svetom. Ker sindikat z mestnim svetom ni dosegel dogovora, je napovedal stavko za ves naslednji teden. Delavci so se zavzemali za letno povišico v višini približno 2300 evrov, podjetje za smetarske storitve Cosla pa je v odgovor predlagalo povišanje plače za 1200 evrov letno. V petek je sindikat napovedal posvetovanje s svojimi člani glede ponudbe, v nedeljo pa so stavko vseeno potrdili. 

V prazničnih časih je dogajanje v Sloveniji v zatišju, se pa z današnjim dnem na celotnem omrežju slovenskih avtocest začne uveljavljati omejitev prehitevanja težkih motornih vozil. Med šesto uro zjutraj in zvečer je prepovedano prehitevanje tovornjakov, ki so težji od 7 ton in pol. Prehitevanje tovornih vozil bo sicer ostalo dovoljeno na odsekih s tremi prometnimi pasovi in ponoči. Po mnenju DARS-a bo omejitev pomembno prispevala k prometni pretočnosti. Pospremimo začetek podnebne konference Združenih narodov z množično vožnjo po slovenskih avtocestah, od danes bo šlo hitreje. 

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj