Otroško postavljanje z vojaško močjo med Severno Korejo in Zahodom se nadaljuje. Vsem bolj ali manj direktnim grožnjam z vojaškim napadom, ki smo jim bila priča v zadnjih dneh, je olja na ogenj prilila Južna Koreja s paničnim obveščanjem, da se njena severna soseda pripravlja na nov jedrski poskus. Iz Seula so sporočili, da so njene obveščevalne službe v območju Punggye-rija, kjer je severnokorejska vojska izvajala zadnje, 3. jedrske poskuse v februarju, ponovno zaznale povečano aktivnost, kar daje po njenem slutiti, da se Pjongjang pripravlja na nova jedrska testiranja. Kasneje je južnokorejski minister za združitev Rju Kil Jae priznal, da je šlo za pretiravanje in da so južnokorejski agenti pri opazovanju rutinskega premika vojaških vozil in oseb na ozemlju severne sosede zmotno sklepali. Po zadnjih februarskih poskusih Pjongjanga je mednarodna skupnost obsodila jedrsko dejavnost Severne Koreje, Združeni narodi pa so proti režimu Kim Jong Una sprožili nov paket sankcij. Novi jedrski poskus Severne Koreje naj bi se po ugibanjih Seula datumsko ujemal z rojstnim dnem ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga in naj bi bil izveden pred 15. aprilom.



Na povečano napetost v regiji se je odzvala Japonska, ki je vodstvu vojske naročila, naj sestreli vsako severnokorejsko raketo, ki bi bila usmerjena proti njenemu območju. Oglasil se je tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban ki Moon, ki je režim v Pjongjangu opozoril, naj preneha izzivati, do ravnanja Severne Koreje pa je bil posredno kritičen tudi režim v Pekingu.

V Čilu bodo izkopali posmrtne ostanke pesnika in Nobelovega nagrajenca Pabla Nerude in s tem skušali dokončno dognati vzrok njegove smrti leta 1973. Izkop je del preiskave o Nerudovi smrti, ki jo je leta 2001 na podlagi pričevanj pesnikovega šoferja Manuela Araye sprožila čilska komunistična stranka s sumom, da je bil Neruda ena od žrtev diktatorskega režima Augusta Pinocheta. Neruda, sicer visok predstavnik komunistične stranke, je namreč uradno zaradi raka na prostati umrl le 12 dni po Pinochetovem državnem udaru, njegov pomočnik Araya pa je ob Nerudovi smrti javno oznanil, da so poeta pred smrtjo v bolnišnici obiskali diktatorjevi agenti in ga zastrupili. S pripravami na izkop so v Čilu pričeli že včeraj, komunistična stranka pa je Arayovemu pričevanju o umoru Nerude priložila še izpovedi drugih prič, ki zagotavljajo nenadnost umetnikove smrti. Dela Pabla Nerude so bile sicer v Čilu vse do konca Pinochetovega režima leta 1990 prepovedana. Podobno so novembra izkopali tudi pokojnega palestinskega voditelja in nobelovca Jaserja Arafata, a izvlečki še niso znani.

V Egiptu se nadaljuje medversko nasilje med kristjani in muslimani, ki traja že vse od konca prejšnjega tedna. Včeraj so po pogrebnih slovesnostih za štiri v petkovih spopadih na severu Kaira ubite kristjane civilisti in policisti napadli katedralo svetega Marka, v spopadih pa sta bili ubiti najmanj dve osebi, 89 pa ranjenih. Nasilje pred katedralo se je nadaljevalo tudi danes, tako da je morala policija uporabiti solzivec, da je razgnala protestnike. Zaskrbljenost nad medverskim nasiljem v Egiptu je izrazila visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton, dogajanje pa je obsodila tudi v Egiptu vladajoča Muslimanska bratovščina.



Mednarodna organizacija dela, krajše ILO, svari pred socialnimi nemiri v Evropi. Kot ugotavlja organizacija v posebnem poročilu o položaju na trgu dela v Evropi, objavljenem v Ženevi, je danes zaradi visoke stopnje brezposelnosti v številnih delih Evrope tveganje za socialne nemire veliko večje kot pred izbruhom globalne finančne krize leta 2008. Po podatkih ILO je danes v Evropi približno 10 milijonov več brezposelnih kot pred krizo, prizadevanja za obvladovanje posledic krize pa bi se morala z varčevanja in brezciljnih strukturnih reform preusmeriti na zagotavljanje novih delovnih mest. ILO sicer danes v Oslu začenja regionalno evropsko konferenco.



V Črni gori so potekale predsedniške volitve, oba kandidata za predsednika, favorit vladne stranke socialistov ter aktualni predsednik Filip Vujanović in neodvisni kandidat Miodrag Lekić, pa sta nekaj ur po zaprtju volišč razglasila vsak svojo zmago. Vujanović, ki mesto črnogorskega predsednika zaseda že od leta 2003, je dejal, da je zanj glasovalo 51,3 odstotka volivcev, zmago pa naj bi razglasil na podlagi obdelanih podatkov vseh volilnih mest. Da je zmagovalec on, je kmalu zatem razglasil tudi Miodrag Lekić in se pri tem skliceval na 50,5-odstotno podporo. Ker drugih neuradnih podatkov do sinoči še ni bilo, smo, ali je noč morda že dala natančnejši odgovor, kdo je novi predsednik Črne gore, vprašali novinarja črnogorskega časnika Vjesti Nedeljka Rudovića.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.



Tesna Vujanovićeva zmaga pa utegne po mnenju Rudovića vplivati tudi na stabilnost črnogorske vlade.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celtone oddaje.

Filip Vujanović se je sicer še tretjič potegoval za črnogorskega predsednika, kar je sicer v nasprotju s črnogorsko ustavo, ki predsednikovanje državi omejuje na dva mandata. A je ustavno sodišče v primeru novega-starega predsednika odločilo, da mandati pred osamosvojitvijo Črne gore leta 2006 ne štejejo in mu tako namenilo še eno možnost.



Srbija naj bi tekom dneva visoki predstavnici Evropske unije za zunanjo politiko Catherine Ashton posredovala odgovor glede prejšnji teden predlagane rešitve vprašanja statusa Srbov na severu Kosova, izjava podpredsednika srbske vlade in vodje Srbske napredne stranke, krajše SNS, Aleksandra Vučića pa daje slutiti, da bo Srbija ponudbo Ashtonove zavrnila. Kot je po jutranjem sestanku vrha SNS dejal Vučić, predloga Evropske unije, v katerem slednja za sever Kosova predlaga začasno upravo Evropske unije, ne bodo sprejeli in ne bodo ničesar podpisali, pač pa se bodo o odprtem vprašanju z oblastmi v Prištini skušali pogajati naprej. Vučić je predlog Evropske unije označil za ultimat, od Bruslja pa tudi ob morebitni srbski zavrnitvi predloga ne pričakuje negativnih reakcij. Rok za odgovor naj bi se sicer predvidoma iztekel popoldan.



Čez slabo uro se bodo v prostorih Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo začela pogajanja o novem sklopu varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, ki jih je prejšnji teden napovedal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Varčevanje v višini dodatnih 130  158 milijonov evrov ponovno predvideva reze plač v javnem sektorju, na kar so se pristojni sindikati ostro odzvali. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj:

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.