Delno OFFdprta Rafa
Izrael je po skoraj dveh letih odprl mejni prehod Rafa v južni Gazi ob Egiptu. Gre za edini mejni prehod iz Gaze, ki ne poteka skozi Izrael. Genocidna vojska bo sicer dovolila le 150 prehodov v Egipt na dan, kljub temu da na prehod čaka čez 20 tisoč bolnih in poškodovanih Palestincev, ki imajo evakuacijske dovolilnice. Te dovolilnice so izdane zgolj posameznikom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, na primer bolniki z rakom. Glede na to, da Izrael prehod meje dovoljuje le 150 ljudem na dan, to pomeni, da bi ljudje, ki potrebujejo nujno zdravstveno pomoč, nanjo lahko čakali tudi več let. Trenutno ob Rafi na prehod v Egipt čaka 450 bolnikov v kritičnem stanju, kar pomeni, da jih bo večina umrla zaradi omejitve kvot prehoda. Egiptovski uradniki so zatrdili, da bo lahko prehod v obe smeri prečkalo skupno 50 ljudi. Sionistična tvorba je mejni prehod sicer zaprla maja 2024.
Izrael je v nedeljo napovedal prepoved delovanja organizacije Zdravniki brez meja v Gazi. Odločitev za prepoved je sionistična tvorba sprejela potem, ko organizacija ni predala informacij o palestinskih članih Zdravnikov brez meja, kar so izraelske oblasti zahtevale decembra lani. Organizacija teh podatkov ni želela predati, saj Izrael ni bil pripravljen sprejeti dogovora o imuniteti palestinskih zdravnikov. Prepoved delovanja bo v veljavo uradno stopila prvega marca, člani organizacije pa morajo Gazo zapustiti do konca februarja. Podobno zahtevo o predložitvi informacij o palestinskih članih humanitarnih organizacij v Gazi je Izrael izdal tudi 37 drugim organizacijam.
Izraelska genocidna vojska je svoje napade danes nadaljevala s streljanjem na begunska taborišča v Kan Junisu, v napadih pa je ubila triletnega otroka. Kan Junis se nahaja v tako imenovani humanitarni varni coni, ki je bila določena v začetku oktobra lani. V coni je okupatorska vojska kljub dogovorjeni prekinitvi ognja ubila več kot 500 Palestincev in jih tisoč 400 poškodovala. Poleg tega Izrael nadaljuje tudi represijo na okupiranem Zahodnem bregu, kjer je v nedeljo izdal odlok o izgonu Beduinske skupnosti. Po informacijah palestinske tiskovne agencije Vafa so izraelski vojaki od 40 prebivalcev v vasi Al Mughayyir vzhodno od Ramale zahtevali, da v 48 urah zapustijo območje. Vojska je območje nato razglasila za »zaprto vojaško cono«.
Sirske demokratične sile oziroma SDF so s sirsko vlado dosegle dogovor, ki v začetku naslednjega tedna predpisuje policijsko uro v severovzhodnih mestih Hasaka in Kamišli. V prvem mestu bo policijska ura – ki bo veljala med šesto zvečer in šesto zjutraj – začela veljati naslednji ponedeljek, v Kamišliju pa v torek. Namen policijske ure je predvsem preprečevanje izbruha spopadov med borci SDF-a in uradno sirsko vojsko po implementaciji sporazuma o integraciji SDF v državno vojsko. Dogovor sta strani dosegli pretekli petek.
Iran je državne vojske članic Evropske unije uvrstil na seznam terorističnih organizacij, potem ko je evropski blok prejšnji teden Korpus islamske revolucionarne garde oziroma IRCG uvrstil na svoj seznam terorističnih skupin. Uvrstitev evropskih vojsk na seznam terorističnih organizacij je bila v parlamentu soglasno dosežena preko 7. člena iranskega zakona o protiukrepih. Ta določa, da v primeru razglasitve IRCG za teroristično organizacijo, Iran uvede povračilni ukrep z dodajanjem na lastni seznam terorističnih organizacij. Zakon o povračilnih ukrepih je bil sprejet leta 2019, ko so Združene države Amerike med teroristične organizacije uvrstile gardo.
Pakistanska vojska je sporočila, da je med vikendom v provinci Beludžistan ubila 145 članov separatistične skupine Osvobodilna vojska Beludžistana, bolje znane kot BLA. Napad vojske je sledil napadom BLA v soboto, v katerih so ubili do 50 ljudi. Pakistan je v provinci prav tako uvedel večmesečne varnostne omejitve, ki vključujejo prepoved javnih zbiranj in protestov ter omejujejo promet. Poleg tega je prepovedana tudi uporaba mask, ki prikrivajo identiteto posameznikov na javnih mestih. Beludžistan je najrevnejša pakistanska provinca, v kateri se BLA že desetletja bori za večjo avtonomijo in dostop do naravnih virov na območju.
Predsedniška kandidatka desne Suverene ljudske stranke Laura Fernandez je razglasila zmago na volitvah v Kostariki, potem ko je vrhovni volilni tribunal sporočil, da je po 81 odstotkih preštetih glasov prejela slabih 49 odstotkov glasov. S 33 odstotki glasov je za predsedniški stolček premagala kandidata Narodnoosvobodilne stranke Alvara Ramosa, ki je prejel 33 odstotkov. Za zmago v prvem krogu predsedniških volitev je na Kostariki potrebnih 40 odstotkov glasov. S tem se je Fernandez izognila drugemu krogu volitev, ki bi bile 5. aprila.
Med novo objavljenimi dokumenti o pokojnem ameriškem finančniku in obsojenem pedofilu Jeffreyju Epsteinu je e-mail njegovega sodelavca, ki opisuje načrte za dostop do zamrznjenega libijskega državnega premoženja. Glede na e-poštno sporočilo iz julija 2011 – kar je nekaj mesecev po začetku vstaje proti takratnemu libijskemu predsedniku Gadafiju – naj bi bilo mednarodno zamrznjenih slabih 70 milijard evrov libijskih sredstev, od tega 27 milijard evrov v Združenih državah. Neidentificirani pošiljatelj e-maila je za dostop do premoženja skušal stopiti v stik z britanskimi in izraelskimi obveščevalnimi agencijami MI6 in Mossad.
Peter Mandelson, nekdanji britanski veleposlanik v Združenih državah Amerike, je po novih razkritjih o njegovi povezavi z Epsteinom odstopil iz laburistične stranke. V dokumentaciji je bilo razkrito, da je Mandelson v letih 2003 in 2004 od Epsteina prejel čez 63 tisoč evrov. Kljub izdanim dokumentom Mandelson prejem transakcij zanika, prav tako pa trdi, da Epsteina nikoli ni poznal. Mandelsona je sicer britanska vlada že lani odstavila s funkcije najvišjega predstavnika v Washingtonu po razkritju njegovih e-poštnih sporočil z Epsteinom. Delno cenzurirani dokumenti o preiskavi Epsteina, ki jih je ameriško pravosodno ministrstvo izdalo v petek, vsebujejo skoraj nepregledno število politikov. Poleg že znanega Epsteinovega prijatelja predsednika Trumpa sta med drugimi omenjena tudi nekdanji predsednik Bill Clinton in njegova žena in nekdanja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. Poleg njiju so z Epsteinom prijateljevali in finančno sodelovali tudi nekdanji izraelski premier Ehud Barak, pokojni guverner Nove Mehike Bill Richardson in nekdanja premierja Španije in Norveške José María Aznar ter Thorbjørn Jagland.
Poslovnež Rok Snežič je kazensko ovadil poslanca Miho Kordiša, obenem pa policijo zaprosil za varovanje. Kordiš je na Facebooku namreč zapisal, da »kriminalni Šutarjev zakon rubi socialno pomoč mamicam samohranilkam in klošarjem, ki nimajo za kurjavo« in da se »dejanski kriminalci, kot je Rok Snežič, dalje sprehajajo naokoli«. Dejal je tudi, da bodo »Roka Snežiča in njemu podobne zaprli in jim odvzeli premoženje«. Snežič izjavo interpretira kot grožnjo, ki jo mora policija preganjati po uradni dolžnosti. Ovadbo komentira Kordiš.
Izjava
Dodaj komentar
Komentiraj