Bangladeški predsednik Mohamed Šahabudin je popustil ultimatu protestnikov, ki so po včerajšnjem odstopu premierke Šejk Hasine, ki je pobegnila v Indijo, zahtevali razpustitev parlamenta. Šahabudin je prav tako pomilostil voditeljico opozicijske Bangladeške nacionalistične stranke in nekdanjo predsednico vlade Begum Kaledo Zia ter številne druge politične zapornike. Zia, ki je veljala za največjo rivalko sedaj nekdanje premierke Hasine, je bila zaradi domnevne korupcije leta 2018 obsojena na 17 let zapora. Zaporno kazen je po letu dni v zaporu zaradi zdravstvenih težav opravljala v hišnem priporu. Po pobegu Hasine je začasno vodenje države prevzela vojska, ki obljublja čimprejšnjo vzpostavitev prehodne vlade in predčasnih volitev. Vrhovni poveljnik vojske Vaker-Uz-Zaman se je tako sestal z predstavniki vseh večjih političnih strank v državi, izvzemajoč s Hasinino Ligo Awami. Študentje sicer zahtevajo, da začasni premier postane Nobelov nagrajenec, ekonomist in bankir Muhamad Junus. Protesti so v Bangladešu izbruhnili v začetku julija, potem ko je vrhovno sodišče obnovilo sistem kvot, ki favorizira potomce vladajoče klike. Protesti so zaradi brutalne represije vojske in policije prerasli v vsesplošno vstajo, ki je včeraj po petnajstih letih vladanja z oblasti odnesla Šejk Hasino. 

Venezuelsko pravosodno ministrstvo je sprožilo preiskavo zoper opozicijskega predsedniškega kandidata Edmunda Gonzáleza Urrutio in vodjo opozicije Marío Corina Machado. Povod za preiskavo je javno pismo pripadnikom vojske in policije, v katerem sta opozicijska politika pozvala zaščitnike javnega reda in miru naj obranijo voljo volivcev in stopijo na stran naroda. Venezuelska opozicija je namreč prepričana, da je Gonzáles Urrutia zmagal na predsedniških volitvah prejšnji teden in s tem premagal dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Ta naj bi, tako opozicija in zahodne sile, volitve pokradel. Po uradnih rezultatih je Maduro na volitvah osvojil okoli 51 odstotkov glasov, državna volilna komisija pa podrobnejših rezultatov še ni objavila, ampak jih je na zahtevo Madura najprej na vpogled podala vrhovnemu sodišču.

Dve raketi tipa Katjuša sta zadeli ameriško vojaško bazo Ain al-Asad v zahodnem Iraku. Ob tem je bilo poškodovanih sedem ameriških vojakov, od tega en huje. Kdo je sprožil napad, še ni znano. Napad na zračno bazo sledi okrepitvi mirovniške prisotnosti ameriške vojske na Bližnjem vzhodu po izraelskih atentatih na vodjo Hamasa Ismaila Hanijo v Iranu in poveljnika libanonskega Hezbolaha Fuada Šukrja. To sicer ni prvi napad na ameriške vojaške baze od začetka genocidne ofenzive v Gazi. Najbolj odmeven se je zgodil januarja v napadu na bazo v Jordaniji, kjer so umrli trije ameriški vojaki, odgovornost zanj pa so prevzeli v iraškem krilu Islamističnega odpora, katerega del je tudi Hezbolah.

Zagotovitvi mirovniških kapacitet Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu bo zagotovo pripomogel dokončen umik ameriške vojske iz srednjeafriške države Niger. Okoli tisoč vojakov je skupaj z vojaško opremo po ukazu vladajoče nigrske hunte zapustilo Bazo 201 v centralnem delu države. Bazo so Američani zgradili z namenom bojevanja proti terorizmu v Sahari, vanjo pa so vložili okoli 100 milijonov evrov. Umik ameriških vojakov sledi preklicu vojaškega sporazuma med državami, od katerega je Niger odstopil marca. Po zavzetju oblasti julija lani je hunta v Nigru sedaj dokončala izgon zahodnih imperialistov iz države, po totalnem umiku nekdanje kolonizatorke Francije in njenih vojakov decembra lani.

Washingtonsko okrožno sodišče je tehnološko podjetje Google spoznalo za krivega kršenja protimonopolnih zakonov. Google je v nasprotju z zakonom monopoliziral trg spletnih iskalnikov in oglaševanja na njih. V obrazložitvi sodbe je sodišče ugotovilo, da je tehnološko podjetje namerno in zavestno monopoliziralo trg, pri tem pa porabilo na desetine milijard evrov. Med drugim je skoraj trideset milijard namenil ameriškemu tehnološkemu velikanu Applu, v zameno pa je odgriznjeno jabolko Google namestilo kot privzeti brskalnik na svojih napravah. Podoben dogovor je Google sklenil z južnokorejskim podjetjem Samsung. Na ta način je Google ustvaril okoli 90-odstotni delež vseh ameriških uporabnikov interneta. Sojenje podjetju se je začelo lani septembra, sodišče v glavnem mestu Združenih držav Amerike pa denarne kazni Googlu še ni izreklo.

Vsesrbski protesti proti izkopavanju litija v dolini Jadar na zahodu države se pred velikim protestom v Beogradu stopnjujejo. Na ulice je tokrat stopilo lokalno prebivalstvo v Smederevu, Rekovcu, Bresnici in Boru. Poleg iz solidarnosti z lokalnim prebivalstvom v dolini Jadar v ostalih mestih domačini protestirajo tudi proti geološkim raziskavam v lastnem okolišu. V Rekovcu so pred dvemi leti uspešno ustavili začetek izkopavanj podjetja Balkan istraživanja, ki je v okolici mesta želel najti litij. Podjetje so po osemmesečni blokadi ustavili, v tem času pa je podjetje izgubilo dovoljenje za opravljanje geoloških raziskav. Podobno je tudi v Bresnici, ki leži na področju, bogatem z dragocenimi kovinami. Lokalno prebivalstvo je ustavilo neznano podjetje in ljudi, ki so prišli v okolico mesta z namenom začetka preliminarnih izkopavanj v okviru geoloških raziskav. Kdo jim je dal dovoljenje za to in kdo sploh koplje, ne vedo, a sporočajo, da se bodo vsakemu vnovičnemu poskusu izkopavanj uprli. Na protestu v Smederevu je pesnik Gojko Božović izpostavil, da oblast skuša narod razdeliti na več front borbe, ampak da ji to ne bo uspelo.

Božović

V Boru so na protestu izpostavili, da ima vsak četrti stanovalec mesta neko obliko karcinoma. V Boru in bližnjem Majdanpeku, kjer so rudnik bakra oblasti pred petimi leti prodali kitajskemu podjetju Zijin, protestirajo proti najavljenem širjenju rudnika. Od oblasti zahtevajo, da se na mesečnem nivoju začne objavljati prisotnost težkih kovin v zraku, saj ta po njihovi oceni presega vse zakonske meje. Protesti se bodo v prihodnjih dneh zvrstili še v drugih srbskih krajih, s kulminacijo v Beogradu 10. avgusta. Do sedaj so se protesti odvili že v 28 srbskih mestih.

Kosovska policija je zaprla vseh devet poslovalnic Pošte Srbije na Severu Kosova. To so storili po zahtevku Regulativnega telesa za elektronske in poštarske komunikacije kosovske vlade. Na dodatno vprašanje, zakaj točno so upadli in zaprli poštne objekte, namestnik komandirja policije za sever Kosova Veton Elshani odgovarja, da so v policiji dobili informacije o poslovanju brez licence v poštnih objektih. Med vpadom so zasegli poslovno dokumentacijo. Ni znano, koliko časa bodo poslovalnice zaprte oziroma ali se bodo sploh ponovno odprle. Vršilec dolžnosti direktorja Pošte Srbije Zoran Anđelković prištinske oblasti obtožuje sistemskega terorja nad srbskim prebivalstvom in trdi, da so pošte na severu Kosova delovale v skladu s predpisi. Zaprtje pošt sledi zaprtju vseh poslovalnic banke Poštanske štedionice, edine srbske banke na ozemlju Kosova, ki so jih zaprli pred tremi meseci. Po izteku prehodnega obdobja in uveljavitvi efektivne prepovedi dinarja na Kosovu.