Iraški parlament je potrdil odstop premierja Adela Abdula Mahdija, ki ga je ta v petek ponudil po pozivu najvišjega šiitskega verskega vodje, ajatole Alija al-Sistanija, naj parlament premisli o podpori Mahdijevi vladi. Mahdi je odstop ponudil dan po tem, ko je v spopadih z varnostnimi silami v Bagdadu ter večinsko šiitskima mestoma Nasiriji in Nadžafu umrlo petdeset protestnikov. Protesti, na katerih prevladuje mlajša generacija, ki zahteva spremembo političnega sistema, prežetega s korupcijo in sektaškimi konflikti, so terjali več kot 400 smrtnih žrtev, nasilje in protiiranska nastrojenost pa sta se nadaljevala tudi včeraj, ko je bil že drugič v tednu dni požgan iranski konzulat v Nadžafu. Kljub odstopu, ki naj bi v skladu z ustavo s seboj potegnil tudi odstop premierjevega namestnika in celotnega ministrskega kabineta, bo Mahdijeva vlada še naprej opravljala tekoče posle, dokler v parlamentu ne bodo potrdili nove vlade.

Menjava na vrhu vlade se obeta tudi na Malti, kjer je premier Joseph Muscat napovedal, da bo odstopil, ko bo laburistična stranka, katere predsednik je, izbrala njegovega naslednika. To se bo zgodilo predvidoma 12. januarja. Muscat je tako le ugodil protestnikom, ki so njegov odstop zahtevali, potem ko se je odločil, da ne bo pomilostil poslovneža Yorgena Fenecha, ki je v zameno ponudil pričanje v primeru atentata na preiskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia in ki ga je tožilstvo nato obtožilo sostorilstva pri umoru. Afera, ki sega v vrhove malteške politike, je sicer odnesla tudi zdaj že nekdanjega vodjo kabineta predsednika vlade Keitha Schembrija in ministra za turizem Konrada Mizzija.

Izraelski obrambni minister Naftali Bennett je odobril načrte za gradnjo novih nezakonitih naselbin v središču Hebrona, svetem mestu tako muslimanov kot judov, ki se nahaja na okupiranem Zahodnem bregu. Stanovanjski kompleks bo zrasel ob ulici Šuhada v starem mestnem jedru, nekdanjem prizorišču bazarja s pripadajočimi trgovskimi objekti, ki pa so po intervenciji izraelske vojske - ta je ulico leta 1994 zaprla in Palestincem do nje prepovedala dostop - večinoma propadli.

Prav jugozahodno od Hebrona je izraelska vojska med patruljo v soboto ubila 18-letnega Palestinca Badavija Masalmeha, enega izmed trojice napadalcev, ki so na mimovozeče izraelsko vojaško vozilo metali molotovke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v boju za oblast, za katero se zdi, da mu vse bolj polzi iz rok, napovedal, da želi za zagotavljanje varnosti prebivalcev nezakonitih izraelskih naselbin nameniti še dodatnih deset milijonov evrov; njegova namera prihaja ravno v času, ko se izteka rok za sestavo nove vlade, to je enajsti december, in ko ga je državno tožilstvo uradno obtožilo korupcije.

Izdatke, namenjene varnosti, nameravajo povečati tudi na Hrvaškem. Obrambi minister Damir Krstičević je potrdil, da se bo na vrhu zveze Nato, ki bo v torek in sredo potekal v Londonu, zavezal k zvišanju obrambnega proračuna države na dva odstotka bruto domačega proizvoda. Akcijski načrt, ki ga bo predstavil skupaj s premierjem Andrejem Plenkovićem, predvideva, da bo Hrvaška do leta 2024 obrambni proračun povečala za 40 odstotkov in zanj tako namenila 1,27 milijarde evrov. Petina teh sredstev bo namenjena posodobitvi in tehnološkemu razvoju vojske, področju, na katerem Hrvaška s trenutno namenjenimi sedmimi odstotki caplja za drugimi članicami zveze Nato.

Da Hrvaška v fazo modernizacije stopa s polno paro, kaže tudi sprejeta ponudba Združenih držav Amerike o donaciji 84 oklepnikov znamke Bradley. Te bodo dostavili v naslednjih dveh letih, za njihovo posodobitev, ki bo potekala v tovarni specializiranih vozil Đuro Đaković v Slavonskem brodu, pa bodo odšteli med 153 in 229 milijonov evrov, ki bodo služili tudi kot finančna injekcija podjetju v poslovni krizi. Kot je izpostavil Krstičević, se odpira tudi možnost potencialnega partnerstva z ameriškem podjetjem BAE Systems, ki namerava na Balkanu ustanoviti regionalno središče za remont ameriških oklepnikov. Minus, ki ga bo Hrvaška naredila z donacijo, bo nekoliko, a minimalno ublažilo 28 milijonov evrov iz sklada programa za spodbujanje programov dokapitalizacije v Evropi, poznanega pod kratico ERIP, ki so ga z namenom pospešitve procesa zamenjave vojaške oborožitve in opreme ruskega porekla z zahodno leta 2018 sprejeli v Washingtonu. 

Prejšnji četrtek smo v OFFsajdu na Radiu Študent poročali o predvidenem prenosu zaposlenih v kuhinji Doma starejših občanov Preddvor na zunanjega izvajalca, torej precedenčnem primeru outsourceanja delovne sile v domovih za ostarele. Iz dopisa, ki ga je v petek Sindikatu zdravstva in socialnega varstva posredoval direktor doma Matej Križanič, je razvidno, da je Dom dom starejših občanov opravil prenos kuhinje na zunanjega izvajalca, podjetje Sodexo Prehrana in storitve d.o.o., ki je bil izbran na podlagi evidenčnega javnega naročila.

Z začetkom novega leta stopa v veljavo drugi del zakona o minimalni plači, ki med drugim določa dvig minimalne plače na 940 evrov in izvzem dodatkov, ki so bili do sedaj vanjo všteti. Ker je Gospodarska zbornica Slovenije za delodajalce nedavno pripravila nabor ukrepov za prilagoditev plačnega sistema, s katerim želijo po lastnih navedbah ublažiti učinke spremenjenega zakona o minimalni plači, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, delavce poziva k vestnosti pri pregledovanju izplačil in preverjanju, če so ta dejansko v skladu z zakonodajo.

Izjava