Izraelska vojska je bombardirala osrednjo Gazo, med drugim begunsko taborišče Nuseirat, kamor so ob širjenju izraelske ofenzive proti jugu in mestu Rafa začeli bežati Palestinci. Bombardiranje je prekinilo tudi dobavo elektrike v oblegano bolnišnico Nasser. Na okupiranem Zahodnem bregu so izraelski naseljenci napadli več vasi v okolici mesta Nablus. Pri tem so uničevali lastnino in kradli živino, dva Palestinca pa so ranili. Ponoči so okupacijske enote aretirale 22 Palestincev. Skupno število aretiranih na Zahodnem bregu od 7. oktobra je preseglo 7000. Zunanje ministrstvo Združenega kraljestva je objavilo uvedbo sankcij, ki obsegajo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja štirim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu zaradi nasilja nad Palestinci. Enega od njih so prejšnji teden sankcionirale že Združene države, ki so prav tako uvedle sankcije proti štirim naseljencem. Na Zahodnem bregu je nelegalnih izraelskih naseljencev okrog 520 tisoč.

V medsebojnem obstreljevanju na armensko-azerbajdžanski meji je azerbajdžanska vojska ubila štiri armenske vojake in enega ranila. To je sporočilo armensko obrambno ministrstvo. Azerbajdžanska stran sporoča, da so se odzvali na armensko provokacijo dan pred tem. Gre za prvi smrtni incident na armensko-azerbajdžanski meji po lanskem septembru, ko je azerbajdžanska vojska zasedla Gorski Karabah. Streljanja ob meji so v zadnjih tridesetih letih pogosta, vendar so po razpustitvi Republike Arcah v Gorskem Karabahu redkejša. Armenija in Azerbajdžan sta takrat začela mirovna pogajanja. 

Nekdanji tajski premier Taksin Šinavatra je dobil pogojni izpust, je sporočil premier Settha Thawisin. Vrhovno sodišče je Šinavatro potem, ko se je avgusta lani po 15 letih vrnil iz izgnanstva, obsodilo na osem let zapora. Kralj mu je septembra kazen znižal na eno leto, zdaj pa je zaradi zdravja in starosti pogojno izpuščen. Šinavatro je vrhovno sodišče v več sodbah v odsotnosti spoznalo za krivega korupcije, navzkrižja interesov in zlorabe oblasti v času, ko je bil premier. Na Tajsko se je vrnil, ko so njegovi strankarski kolegi iz stranke Za Tajce oblikovali vlado z vojaškimi strankami. Šinavatra je prejšnji teden prejel še obtožbo zaradi žalitve kralja v intervjuju za korejsko televizijo leta 2015.

Več tisoč indijskih kmetov se je pridružilo protestnemu konvoju proti prestolnici New Delhi po neuspelih pogajanjih med kmečkimi sindikati in vlado. Kmetje od vlade Narendre Modija zahtevajo višjo odkupno ceno za pridelke. Policija je pred protestom na več cestah do prestolnice – tudi več kot 200 kilometrov stran – postavila barikade z betonskimi bloki, bodečo žico in ježi. Vsa večja zborovanja v prestolnici so oblasti prepovedale, prekinile pa so tudi internetno povezavo v več okrožjih zvezne države Haryana, od koder protestniki prihajajo. Proti kmetom, ki so poskušali odstraniti barikade, je policija uporabila solzivec. Višjo odkupno ceno za pridelke je vlada obljubila novembra 2021 po letu nemirov in protestov kmetov zaradi sprememb kmetijske zakonodaje. Takratne spremembe so ukinjale subvencije kmetom in regulacije cen kmetijskih proizvodov, vlada pa jih je po protestih opustila.

Nekaj tisoč kosovskih Srbov se je zbralo v Severni Mitrovici na protestu proti obvezni rabi evra na Kosovu. Protestniki so izpostavili, da bo sprememba prizadela tiste, ki so odvisni od finančne pomoči v dinarjih, prihajajoče iz Srbije. Vlado so obtožili tudi uničevanja srbskih institucij na Kosovu. Odlok centralne banke, ki določa evro kot edino veljavno plačilno sredstvo na Kosovu, je v veljavo stopil v začetku meseca. Po pozivih Evropske unije in Združenih držav je vlada Albina Kurtija razglasila prehodno obdobje, v katerem rabe dinarjev ne bodo kazensko preganjali, vendar ni določila dolžine obdobja.

Ameriški senat je potrdil skoraj 90 milijard evrov vreden paket pomoči vojskam Ukrajine, Izraela in Tajvana. Predlog predvideva 13 milijard evrov za Izrael, 56 milijard za Ukrajino in štiri milijarde za Tajvan. O vojaški pomoči je senat zdaj odločal ločeno, potem ko so senatorji zavrnili dva predloga, ki sta hkrati določala financiranje vojsk Ukrajine, Izraela in Tajvana ter nadzor ameriške južne meje. O novem predlogu bodo morali glasovati še v kongresu, kjer imajo večino republikanci, ki so vključitev financiranja mejnega nadzora zahtevali.

Ministrstvo za pravosodje je objavilo ponovno opravljene meritve površine prostorov sodne stavbe na Litijski cesti. Po novi meritvi je stavba večja za več kot tisoč kvadratnih metrov glede na dosedanje ocene. Geodet, ki je opravil meritev, je k prej evidentirani kvadraturi prištel še drugo podstrešje, balkone in streho, ki jo je zabeležil kot odprto teraso. Teh prejšnje meritve niso upoštevale. Razlika je tako posledica »večinoma drugačnih zakonskih normativov«. Meritev je opravil geodet Branko Kovač, njeno izvedbo je naročilo ministrstvo, plačal pa jo je prodajalec stavbe Sebastjan Vežnaver. Tako sta se v aneksu k pogodbi dogovorili obe strani. Površina prostorov je zdaj poskočila na nekaj več kot 6000 kvadratnih metrov. Po aneksu k pogodbi bi se cena stavbe znižala, če bi geodet ugotovil, da je površina prostorov manjša, kot je bilo napisano v famozni 4-stranski pogodbi.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki je pogodbo o nakupu sodne stavbe podpisala, je zdaj na sedež stranke socialdemokratov poslala izstopno izjavo. Že pred tem je pobudo za njeno izključitev iz stranke podal eden od članov. Medtem so člani organov SD na večernih sejah po predlogu predsednice Tanje Fajon odločili, da bodo 13. aprila v stranki volili novo vodstvo. Do volilnega kongresa bo Fajon še vodila stranko, na vprašanje, ali namerava kandidirati, pa ni podala enoznačnega odgovora. Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke so po odstopu Klemna Žiberta izbrali Matevža Frangeža, ki je tudi predsednik konference stranke in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo pri Matjažu Hanu. Frangež svoj prevzem funkcije glavnega tajnika razume kot začasen.

Izjava

Švarc Pipan je ob izstopu iz stranke zapisala, da, čeprav je bila uradno še vedno članica stranke, vodstvo z njo zadnja dva tedna ni komuniciralo. Tako tudi ni bila povabljena na sejo konference in predsedstva stranke, katerih članica je bila do izstopa. Danes je pojasnila, da bo premierju Robertu Golobu predložila poročilo s svojimi ugotovitvami o nakupu stavbe na Litijski. Ob tem je zatrdila, da še ne bo podpisala odstopne izjave. Najprej se mora z Golobom srečati.

Poslanska skupina Levice zaradi izraelskega bombardiranja in napovedanega vdora v Rafo, kamor se je zateklo milijon in pol prebivalcev Gaze, ter etničnega čiščenja na Zahodnem bregu zahteva zaostritev politike do Izraela. Poslanka Nataša Sukič je naštela ukrepe, h katerim pozivajo zunanjo ministrico Tanjo Fajon, diplomate in vlado.

Izjava

Vir fotografije: Vlada Republike Slovenije, Flickr