Nekdanji polkovnik v sirski vojski, Anvar Raslan, je bil v Nemčiji obsojen zločinov proti človečnosti, ki jih je pred desetletjem zagrešil v zaporu v Damasku. Naložena kazen zaradi mučenja, odrekanja svobode in posilstev je dosmrtna ječa. Sodili so mu na podlagi univerzalne jurisdikcije, ki omogoča pregon zločinov proti človečnosti izven države, v kateri so se zgodili. Gre tudi za prvi pregon nasilja pod okriljem države, ki jo je takrat vodil Bašir Al Asad, Raslan pa je najvišje rangirani oficir, ki so mu sodili. Raslan je bil nadzornik zapora, kamor so leta 2011 po protestih zoper Asadov režim strpali več kot 4000 protestnikov. Tam je odrejal in nadzoroval sistemsko nasilje, 58 jetnikov pa je bilo ubitih. Prav na to so se sklicevali odvetniki, saj ni bilo dokazov, da je Raslan kogarkoli zlorabljal lastnoročno. Ta je leta 2014 dezertiral in pobegnil v Nemčijo, kjer so ga prepoznali drugi begunci.

V Kitajski s polno paro tečejo priprave na pekinške zimske olimpijske igre, ki jim grozi nova različica koronavirusa, omikron. V prizadevanju za omejevanje širjenja tega zelo nalezljivega seva je Kitajska v karanteno poslala več kot 20 milijonov ljudi, in sicer z manjšimi ali pa večjimi omejitvami gibanja. V Tiandžinu, pol ure oddaljenim od Pekinga, je več stanovanjskih naselij zapečatenih, hrano in preostale potrebščine pa dostavljajo prostovoljci. V petek so masovno testirali večino mesta, ki ima skoraj 14 milijonov prebivalcev. Prav tako je odpovedana večina letov in hitrih vlakov, omejen je dostop do avtocest in zaprte so univerze. Olimpijske igre bodo čez tri tedne potekale pod veliko strožjimi ukrepi kot tiste v Tokiu – udeleženci ne bodo imeli prav nobenega stika z zunanjim svetom. 

Talibska vlada v Afganistanu je predstavila načrt za razdeljevanje več milijard evrov pomoči, ki jih je bila deležna prejšnja vlada v Kabulu. Predlagajo novo institucijo, ki bi jo sestavljali tudi predstavniki trenutne vlade. Po lanskem umiku ameriških vojaških sil in zmagi talibov v državi je večina tujih institucij ustavila humanitarno pomoč, kar je v Afganistanu pripeljalo do pomanjkanja osnovnih dobrin. Združeni narodi so ta teden donatorje prosili za skoraj štiri milijarde evrov pomoči v Afganistanu, ZDA pa so se zavezale k dodatku v višini 300 milijonov. V talibski vladi menijo, da je njihova pomoč pri distribuciji nujna, saj bolje poznajo socialne okoliščine državljanov. V Organizaciji združenih narodov niso sporočili, ali so pripravljeni sprejeti takšen dogovor. 

Bolgarija je ukinila tako imenovane zlate potne liste, ki jih je svetovni eliti ponujala od leta 2013. Nova vlada pod taktirko Kirila Petkova, ki se je v predvolilni kampanji zavezala boju proti korupciji, je odobrila predlog ministrstva za pravosodje, da konča shemo podeljevanja državljanstva v zameno za velike naložbe v državi. S pol milijona naložb v državo so lahko investitorji zaprosili za vizo, z malo več kot milijonom evrov naložb pa za potni list. Večinoma gre za naložbe v državne vrednostne papirje in bančne depozite, kar pa ne ustvarja delovnih mest. Še več, vrednostne papirje so novopečeni bolgarski državljani v nekaterih primerih takoj po pridobitvi dokumentov prodali. V shemi prodaj državljanstev naj bi do sedaj bolgarske potne liste pridobilo 96 ljudi, večinoma iz Rusije. Shemi je močno nasprotovala Evropska unija, tudi zaradi tega pa Bolgarija še ni članica schengenskega območja. Potem ko je pred dobrim letom prodajo državljanstev ustavil Ciper, ostaja Malta zadnja država, v kateri si je mogoče kupiti potni list z dvanajstimi zvezdicami.

Ostajamo v Bolgariji. Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da bolgarski zakoni o vohunjenju kršijo osmi člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki državljanom zagotavlja pravico do zasebnega življenja in korespondence. Zakonodaja iz leta 1997 predvideva vohunjenje za državljani takrat, ko je ogrožena državna varnost ali ko pričakujejo resno in namerno zločinsko dejanje. Sodišče je ugotovilo tudi, da bolgarska zakonodaja ne omogoča dovolj varovalk, ki bi zlorabo takih zakonov onemogočale. Prisluškovanja so v Bolgariji vroča tema od lani, ko so na dan prišle informacije o prisluškovanju v času prejšnje vlade, ki sta jo vodila premier Bojko Borisov in njegova desnosredinska stranka GERB. Avgusta je parlamentarna komisija razkrila, da se je prisluškovalo 900 osebam, med njimi politikom, novinarjem in aktivistom. 

Zaradi prednovoletnega kolapsa elektroomrežja je direktor Elektroprivrede Srbije Milorad Grčić odstopil. V drugi polovici lanskega decembra je moker lignit, pomešan z blatom, onesposobil šest blokov elektrarne Nikole Tesle, ki proizvede polovico vse elektrike v Srbiji. Takrat je Grčić odpustil podrejene, mesec dni pozneje pa se je odločil odstopiti; k temu ga je pozval tudi predsednik Aleksander Vučić. Grčić je ob odstopu pismo naslovil tudi predsednici vlade Ani Brnabič. V njem svari pred popolnim uničenjem srbskega energetskega sektorja, če na položaju ministrice za rudarstvo in energetiko ostane Zorana Mihajlović, saj naj bi ta delala le za zahodne poslovne partnerje. Grčić naj bi se vrnil na svoje prejšnje delovno mesto, k vodenju svoje restavracije Fantazija v Obrenovacu. 

V ultravolilnem letu se je na parketu demokracije znašla še ena nova stranka. Liberalni demokrati, krajše LIDE, nameravajo življenje izboljšati predvsem srednjemu sloju in malim podjetnikom. Program pa spremljata tudi obnovitev demokracije in vladavine prava ter razmislek o stanju okolja. Ker naj bi si želeli sodelovanja, je nekaj mest v svetu stranke ostalo praznih, pričenjajo pa s pogovori z morebitnimi kandidati. Za enega izmed do treh predsednikov je bil izvoljen trenutni predsednik državnega zbora, Igor Zorčič.