Povišanje plač najvišjih ganskih funkcionarjev je pri prebivalcih te afriške države povzročilo ogorčenje. Na za javnost zaprti seji parlamenta so poslanci odločili, da predsedniku, ministrom in še nekaj drugim funkcionarjem povišajo plačo, predsedniku na primer za kar 50 odstotkov, na 6.400 dolarjev. To je razjezilo mnoge ganske nevladne organizacije, ki zahtevajo, da se odločitve, pri katerih je v igri davkoplačevalski denar, sprejemajo javno. Prav tako menijo, da trenutna situacija v Gani takega povišanja ne dopušča, sploh ob dejstvu, da ima že sedaj večina uradnikov na voljo dva avtomobila s šoferji, državno hišo in celo dodatek za zabavo, ki ga prejemajo ob plači.

Prebivalci ekvadorskih vasi v porečju Amazonke nadaljujejo s poskusi izterjatve odškodnin od naftnega podjetja Chevron, ki  jim jih je dosodilo ekvadorsko sodišče. Gre za 19 milijard dolarjev, največjo dosojeno kazen za povzročeno okoljsko škodo doslej, ki jo mora Chevron plačati zaradi malomarnega odlaganja odpadkov, ki so nastali pri črpanju nafte. Ker ima omenjeno podjetje v Ekvadorju zelo malo premoženja, nameravajo tožniki po tem, ko so podobno že storili Kanadi in Braziliji, sodbo uveljavljati še v Argentini, saj ima v teh državah Chevron bistveno večje premoženje. Chevron vse obtožbe seveda zanika in ekvadorska sodišča obtožuje pristranskosti. Razplet v strahu pričakujejo tudi ostale naftne multinacionalke, saj bi uspeh Ekvadorcev najbrž opogumil še več držav, kjer je črpanje nafte za sabo pustilo ekološko katastrofo.

Škoda, ki jo je orkan Sandy povzročil v Združenih državah Amerike, in vsesplošna panika, ki je spremljala izpade električne energije v tej državi, sta zasenčili krizo, ki jo je ujma povzročila v drugih državah. S Haitija, ene najrevnejših držav na svetu, tako poročajo o več kot petdeset mrtvih in grozečem pomanjkanju hrane, saj sta močan veter in dež uničila velik del letine. Mnogi ljudje so ostali brez svojih improviziranih bivališč, v katerih so zasilno živeli po potresu, ki je državo prizadel pred dvema letoma, kar ob poslabšanih sanitarnih razmerah predstavlja idealne pogoje za epidemijo kolere še širših razsežnosti kot do sedaj.

V centru za pridržanje na otoku Nauru prosilci za avstralski azil že peti dan gladovno stavkajo. Tej obliki protesta se je pridružilo že več kot 300 nezakonitih prebežnikov, kar predstavlja štiri petine vseh pridržanih. Na ta način želijo imigranti, ki večinoma prihajajo iz Afganistana in Šri Lanke, doseči bolj človeške bivalne pogoje in hitrejšo obravnavo njihovih prošenj za odobritev azila. Tudi nevladne organizacije opozarjajo, da so imigranti nastanjeni v vojaških šotorih, ki ne ustrezajo osnovnim bivalnim standardom, že samo na začetek obravnave prošnje za azil pa pogosto čakajo več kot pol leta. Sporno prakso, da imigrante, ki s svojimi plovili vstopijo v avstralske teritorialne vode, preselijo v centre za pridržanje izven Avstralije, je sedanja vlada ponovno uvedla septembra letos, ko se je povečalo število ilegalnih prebežnikov. Na podoben način so avstralske oblasti nekoč že obravnavale imigrante, vendar so zaradi hudih psihičnih posledic in poskusov samomora pri prosilcih za azil prakso opustile.

Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije je na novinarski konferenci od predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta in notranjega ministra Vinka Gorenaka zahteval pojasnitev izginotja skoraj 400 podpisov za razpis referenduma o slabi banki. Predstavnikom sindikata se zdi sumljivo tudi, da so dopis o nezadostnem številu zbranih podpisov kljub temu da nosi datum 26. oktobra, dobili šele štiri dni kasneje, in to le 14 minut pred iztekom roka za zbiranje podpisov. Zaradi tega jim je bilo onemogočeno zbiranje manjkajočih podpisov. Več o tem nam je povedala Sonja Kos, sekretarka omenjenega sindikata.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Študentje senatorji Filozofske fakultete v javnem dopisu pozivajo dekana Andreja Černeja, naj se upre varčevanju na področju visokega šolstva. Predlagali so mu, naj problematizira svojo osebno kazensko odgovornost za izvajanje domnevno nujnih rezov in tako stopi ob bok svojemu nadrejenemu - rektorju Univerze v Ljubljani Stanislavu Pejovniku, ki se je glede tega izrekel prejšnji petek. Tedaj je rekel, da rezov ne more več izvajati in je za to pripravljen iti v zapor, saj tudi kazni deset tisoč evrov ne namerava plačati. Govorili smo s študentom senatorjem Alešem Gabrom, ki pojasni stališče svojih kolegic in kolegov ter povzame razpravo na izredni seji senata in upravnega odbora Filozofske fakultete v Ljubljani:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila vajenec Jaša Veselinović in Luka Tetičkovič.