21. 4. 2025 – 14.00

Frančiškova velikonočna OFFsmrtnica

Audio file
Vir: quirinale.it (obrezano, potemnjeno)
Audio file
23. 3. 2021 – 16.00
O nedavnih grehih in spodrsljajih rimokatoliške cerkv

Praznujte, katoliki – Kristus je od mrtvih vstal. Žalujte, katoliki – Frančišek je k mrtvim padel, sporočajo iz Vatikana. 88-letni papež iz Argentine je za pljučnico umiral dva meseca in vesoljno skupnost vernikov in novinarjev v stalni pripravljenosti odrešil negotovosti danes ob pol osmih zjutraj. Pred smrtjo je uspel še zadnjič pozvati k premirju v Gazi.

Izraelska genocidna vojska je v času velikonočnih praznikov med bombardiranjem v Gazi ubila več kot sto ljudi, med drugim v tako imenovani varni coni Al Mavasi. V starem Jeruzalemu je okupatorska vojska postavila cestne zapore in palestinskim kristjanom omejila dostop do bazilike Božjega groba. Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci požgali trgovino v mestu Hebron in po dolini reke Jordan pokradli cisterne z vodo. V bližini Nablusa so ugrabili dva palestinska otroka, ki so ju someščani nato našli privezana za drevo. Iz okolice begunskega taborišča Nur Šams so okupatorski vojaki izgnali več kot deset družin.

Audio file
22. 12. 2023 – 17.00
Kaj in zakaj Ansar Alah, znani kot Hutiji, počnejo v Rdečem morju

Ameriška vojska je bombardirala jemensko prestolnico Sana, ki jo nadzoruje uporniško gibanje Ansar Alah, bolj znano kot Hutiji. V bombardiranju je ameriška vojska ubila 12 ljudi. Dan prej je bombardirala pristanišče in letališče v mestu Hodejda, tri dni prej pa pristanišče Ras Isa v Hodejdi, v katerem je ubila vsaj 80 ljudi. V petek je proti bombardiranjem protestiralo več tisoč prebivalcev jemenske prestolnice. Od sredine marca, ko je ponovno začela bombardirati Jemen, je ameriška vojska ubila okrog 200 ljudi. Bombardiranja so ameriški povračilni ukrep zaradi napadov na z Izraelom povezane ladje v Rdečem morju, ki jih v odgovor na genocid v Gazi izvajajo Hutiji. Ladijski promet skozi Sueški prekop se je lani zmanjšal za okrog 75 odstotkov.

Včeraj je več sto ljudi v Sarajevu protestiralo proti genocidu v Gazi. Nosili so palestinske in bosanske zastave ter transparente z napisom »včeraj Bosna, danes Gaza«. Danes več kot 500 tovornjakov sodeluje v protestni vožnji po ulicah Sarajeva. Z njo tovornjakarji s celotne države zahtevajo dvoletni moratorij na pravilo, ki jim omejuje čas bivanja v Evropski uniji na 90 dni vsake pol leta, čeprav so zgolj v tranzitu. Poleg tega zahtevajo vrnitev popusta za gorivo in pohitritev carinskih postopkov na meji. Zahteve so predali parlamentu opoldne. Napovedujejo, da bodo, če do petka ne dobijo vabila na sestanek z ministrstvom za promet, naslednji teden začeli blokirati mejne prehode.

Vir: Protestografija
Audio file
12. 2. 2025 – 17.00
Poročanje srbskih medijev o študentskih protestih

Več tisoč študentov je na sedmo noč blokade zgradbe Radiotelevizije Srbije, krajše RTS, v Beogradu pred blokirano zgradbo organiziralo protestno zabavo z didžejem. Beograjskim študentom so se ponoči pridružili še meščani in študenti iz Novega Pazarja. Množica je zasedla tudi prostor pred glavno pošto in dve bližnji ulici. Zjutraj so pred RTS-om dežurali študentje iz Sandžaka, ki so plesali užičko kolo, na zvočniku pa od sedmega jutra blokade piše »niko nije umoran, RTS je blokiran«. Blokada vhodov zgradbe srbskega javnega medija se je začela prejšnji ponedeljek zvečer. Predsednica parlamenta Ana Brnabić je blokado Radiotelevizije Srbije označila za kaznivo dejanje in študente, ki blokado izvajajo, razglasila za »sadiste, ki maltretirajo ženske«. Nekateri zaposleni in zaposlene na RTS-u pa so se protestu pridružili in od parlamenta zahtevali razpis za nove člane Sveta regulatornega telesa za elektronske medije. Kot sporočajo, bi ta moral biti izveden že novembra.

Notranje ministrstvo Demokratične republike Kongo je po obtožbi veleizdaje in pomoči uporniški skupini M23 prepovedalo Stranko za prenovo in demokracijo nekdanjega kongovskega predsednika Josepha Kabilaja. Ministrstvo je odredilo še zaseg premoženja stranki in njenim vodilnim članom. Kabila je državi vladal med letoma 2001 in 2019, ko je odstopil zaradi protestov in leta 2023 zapustil državo. Prepoved stranke sledi njegovi napovedi vrnitve v Demokratično republiko Kongo z namenom pomoči pri pogajanjih za premirje med vlado in M23. Slednja je v začetku leta zavzela gospodarsko pomembno mesto Goma in regijo Kivu na vzhodu države.

Audio file
16. 7. 2022 – 15.00
Južna hemisfera o debaklu demokracije v Tuniziji

Prvostopenjsko sodišče v Tunisu je v soboto na skupinskem sojenju 40 tunizijskih opozicijskih politikov, diplomatov, odvetnikov in aktivistov, od tega 20 v odsotnosti, obsodilo na med 13 in 66 let zapora na podlagi obtožb zarote proti državni varnosti. Sojenje se je začelo v začetku marca. Šest opozicijskih politikov je bilo v priporu od začetka preiskave februarja 2023.

Ameriško vrhovno sodišče je blokiralo deportacije Venezuelcev, zaprtih v centru za pridržanje migrantov v Teksasu, na podlagi Zakona o tujih sovražnikih iz leta 1798. Pritožbo proti deportacijam po tem zakonu je na vrhovno sodišče vložilo Ameriško združenje za državljanske svoboščine, znano kot ACLU. Zakon iz leta 1798 je Trump aktiviral z namenom deportacij migrantov, obtoženih članstva v kriminalnih tolpah, ne glede na njihov pravni status. Deportirane Venezuelce kot tudi v Teksasu zaprte migrante iz Venezuele, ki so še čakali na deportacijo, ameriška vlada obtožuje članstva v tolpi Tren de Aragua.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto razglasil enostransko velikonočno premirje. Sporočil je, da se bo ruska vojska vzdržala napadov, če bo ogenj prekinila tudi ukrajinska. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kljub skepsi premirje pozdravil s predlogom njegovega podaljšanja za en mesec. Dejal je, da bodo dejanja ukrajinske vojske zrcalila dejanja ruske. Ruska in ukrajinska vlada tako zdaj ena drugo zrcalno obtožujeta več tisočih kršitev premirja. V Kijevu in na vzhodu Ukrajine so zjutraj zveneli alarmi za zračni napad. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je sporočil, da podaljšanja premirja ne bo, tako da se praznična farsa izteka danes ob polnoči.

Celjsko sodišče je predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo in soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja iz gradbenih podjetij Imos in Eurogradnje oprostilo obtožb v zadevi Trenta. Državno tožilstvo je Janšo obtožilo zlorabe položaja pri prodaji parcele v Trenti, ki jo je kupil leta 1992. Leta 2005 je ob pomoči podjetja Eurogradnje parcelo prodal Imosu za okrog 100 tisoč evrov več, kot je njeno vrednost ocenila sodna cenilka. To je Janši po trditvah tožilstva omogočilo nakup stanovanja v Ljubljani. Tožilstvo je na oprostilno sodbo napovedalo pritožbo. Janša se je po sodbi zahvalil podpornikom, ki so med sojenjem protestirali pred sodiščem, in dejal, da se boj proti krivosodju šele začenja, saj je »pravica odložena pravica odrečena«. Poleg tega je po njegovih besedah v krivičnih postopkih še »polovica kolegov iz zadnje vlade«.

 

V imenu Očeta, Sina in Svetega duha je OFF pripravil Matej.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.