Globalne flotilje Sumud OFF
Izraelska genocidna vojska je na današnje jutro ubila najmanj 15 Palestincev v okrepljenih napadih na sosesko Sabra in begunsko taborišče Al Šati v Gazi, ki jo ruši z droni, mitraljezi in daljinsko upravljalnimi eksplozivnimi vozili. V Al Mavasiju, ki se nahaja v bližini Kan Junisa, so Izraelci z dronom ubili deklico, več drugih Palestincev pa so poškodovali. Al Mavasi je Izrael prej sicer določil za »humanitarno varno območje«.
Izraelska vojska je razpustila celotno Globalno flotiljo Sumud, ki je poskušala dostaviti humanitarno pomoč v Gazo, in aretirala čez 500 aktivistov ter zajela več deset plovil. Zadnje plovilo je Izrael zajel ob štirih zjutraj v mednarodnih vodah okrog 80 kilometrov od obale Gaze. Izraelska mornarica je prestregla vsak čoln in pridržala posadko, nato pa jih prepeljala v Izrael, od koder namerava aktiviste deportirati nazaj v države izvora. Posebna poročevalka Združenih narodov za Palestino Francesca Albanese je aretacije 500 aktivistov iz najmanj 40 različnih držav označila za ugrabitev, saj so bili ujeti v mednarodnih vodah.
V vseh večjih italijanskih mestih potekajo protesti zaradi izraelske razpustitve flotilje. K splošni stavki in protestom sta pozvala sindikata CGIL in USB, prav tako shodi, na katerih se je zbralo po več tisoč ljudi, potekajo v Milanu, Neaplju, Bologni, Genovi in Trentu. Protest poteka tudi v Rimu, kjer so se demonstranti zbrali pred osrednjo železniško postajo Termini. Zaradi stavk in protestov je ohromljen železniški promet, odpovedanih je bilo več notranjih letov, v Livornu protestniki blokirajo dostop do pristanišča, prav tako so zaprte številne šole po državi. Več o protestu, ki je potekal v Trstu, pojasni študent Aleksander, ki se je udeležil shoda.
Vlada Slonokoščene obale je prepovedala javna srečanja in protestne shode, s tem pa skuša preprečiti srečanja opozicije pred predsedniškimi volitvami, ki bodo 25. oktobra. Po uradnih izjavah je vzrok za prepoved srečevanja ohranjanje javnega reda in miru, medtem ko v državi na tisoče ljudi protestira zaradi prepovedi kandidature nekaterim opozicijskim politikom na prihajajočih volitvah. Z glasovnice je bilo črtanih več vidnih opozicijskih voditeljev, med drugim iz Demokratske stranke Slonokoščene obale Tidjane Thiam in nekdanji predsednik Laurent Gbagbo. Uradni razlog za prepoved kandidature Thiamu je sodna odločba, v kateri piše, da je imel v času registracije za predsedniškega kandidata francosko državljanstvo. Thiam se je državljanstvu sicer odpovedal že v začetku leta.
Organizatorji madagaskarskih mladinskih protivladnih protestov so za 24 ur prekinili proteste v prestolnici Antananarivo zaradi zaskrbljenosti nad zdravjem in varnostjo protestnikov. Združeni narodi namreč poročajo, da je v protestih v prestolnici po enem tednu protestov policija ubila že 22 ljudi in jih sto ranila, kar je madagaskarska vlada zanikala. Protesti se bodo kljub temu nadaljevali v drugih delih otoške države. Predsednik Andry Rajoelina je v ponedeljek razpustil vlado, vendar ta poteza ni prekinila protestov zaradi vse hujšega pomanjkanja vode in izpadov elektrike. Shodi, ki so jih navdihnili podobni mladinski protesti v Keniji in Nepalu, spadajo v največji protestni val na Madagaskarju doslej.
Tajsko kazensko sodišče je Ekkalaka Paenoia obsodilo na domrtno zaporno kazen po tem, ko ga je našlo krivega za umor kamboškega opozicijskega politika Lima Kimye. Kimya je bil član Kamboške nacionalne reševalne stranke, ki jo je kamboško sodišče razpustilo pred volitvami leta 2018 zaradi domnevne »izdajalske zarote«. Paenoi, nekdanji tajski marinec, je Kimyo umoril sedmega januarja letos, umor pa je priznal.
Argentinski senat je z 59 glasovi za in sedmimi proti razveljavil veto predsednika Javierja Mileia na zakon o povečanju javnega financiranja univerz, z 58 glasovi za in sedem proti pa je razveljavil Mileiev veto na zakon o pediatričnem zdravstvenem varstvu. Že pred tem je predsedniška veta zavrnila tudi poslanska zbornica. Predsednik je zakone blokiral, češ da država nima dovolj denarja in da bi nova poraba ogrozila fiskalno ravnovesje. Senat, ki ga po večini sestavlja Mileieva opozicija, je že septembra razveljavil enega od njegovih vetov, s tem pa ponovno uvedel ukrep, ki je povečal porabo denarja za invalide. Senatno blokiranje Mileievih vetov prihaja slab mesec pred splošnimi volitvami v Argentini, na katerih bodo državljani izvolili polovico poslanske zbornice in eno tretjino senata.
Specializirano državno tožilstvo je na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu. Soodišče je namreč zaznalo sum na domnevno vmešavanje premierja v delo policije, kar premierju očita nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Kazensko ovadbo premierja je na specializirano državno tožilstvo policija oddala že pred letom dni, in sicer zaradi suma kaznivega dejanja nezakonitega posredovanja pri obdarovanju. Premierju so očitali kaznivo dejanje po drugem odstavku 264. člena kazenskega zakonika iz poglavja kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. O zahtevi specializiranega tožilstva za sodno preiskavo proti premierju bo moralo odločiti ljubljansko okrožno sodišče. Če se bo sodišče za sodno preiskavo odločilo, se bo zoper predsednika vlade začel kazenski postopek, s tem pa bo dobil status obdolženca. S premierjevim domnevnim vpletanjem v policijo se ukvarja tudi protikorupcijska komisija oziroma KPK. KPK je svoj postopek zoper premierja sprožila na podlagi prijave Bobnar zaradi njenih trditev o izvajanju pritiskov nanjo in druge zaposlene na ministrstvu. Senat KPK je preiskavo zoper Goloba uvedel novembra 2023, od takrat pa je preiskavo večkrat prekinil. Konflikt premierja Goloba z nekdanjo notranjo ministrico sega v začetek mandata te vlade. Premier naj bi ji naložil tako imenovano očiščenje policije kadrov, povezanih s predhodno vlado Janeza Janše. Po trditvah Bobnar je to pogojeval z imenovanjem Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije.
Nadaljujemo slovenski pravni blok: opozicijski člani preiskovalne komisije Državnega zbora, ki ugotavlja zlorabe in nezakonitosti pri gradnji kanalizacijskega kanala C0 v Ljubljani, zahtevajo zaslišanje dodatnih prič, med katerimi sta tudi ljubljanski župan Zoran Janković in premier Robert Golob.
Dodaj komentar
Komentiraj