Greif OFF
Izraelsko zunanje ministrstvo je napovedalo odprtje mejnega prehoda Rafa, ki palestinsko enklavo Gaza povezuje z Egiptom. Odprtje mejnega prehoda je del vsiljenega mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki nastopa kot zadnji korak genocida in etničnega čiščenja palestinskega ljudstva Gazi. Sionistična vojska je nadzor nad palestinsko stranjo mejnega prehoda prevzela maja 2024, že prej pa je beg Palestincev z območja genocida zaviral Egipt. Kolaboracionistične egiptovske oblasti pod taktirko predsednika Abdela Fataha el Sisija so Palestincem za prehod zaračunavale več tisoč evrov na osebo. Štiričlanska družina je lahko torej zgolj za prehod meje plačala tudi 20 tisoč evrov.
Teheransko sodišče je iranskega režiserja Džafarja Panahija obsodilo na leto zapora v odsotnosti zaradi širjenja propagande proti Iranu. Poleg tega je Panahi prejel dvoletno prepoved potovanja iz države in sodelovanja v kakršnikoli družbeno-politični skupini. Panahi, ki je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za film Preprosta nesreča, je bil med sojenjem v New Yorku, kjer se je udeležil slavnostne podelitve filmskih nagrad gotham. Leta 2010 je bil Panahi zaradi podpiranja protestov tako imenovanega Zelenega gibanja, proti takratnemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu, obsojen na šest let zapora, od česar je v zaporu odslužil zgolj dva meseca. Iranske oblasti so mu poleg tega odredile dvajsetletno prepoved filmskega ustvarjanja.
Tunizijska policija je na domu aretirala opozicijskega politika in nekdanjega ministra za človekove pravice Ajačija Hamamija, potem ko je prejšnji teden pritožbeno sodišče v Tunisu potrdilo obsodbo Hamamija na pet let zapora. Hamami je obsojen načrtovanja državnega udara in zarote proti predsedniku države Kaisu Saiedu. Iz istega razloga je bilo na zaporne kazni od 5 do 45 let obtoženih še štirideset ljudi, med drugimi nekdanji vodja obveščevalne službe Kamel Guizani in članica opozicijske stranke Fronta nacionalnega odrešenja Čaim Isa, ki je prejela zaporno kazen za dvajset let. Predsednik države Saied je julija 2021 razpustil parlament in od takrat vlada z dekreti.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je začasno zamrznila obravnavo vseh prošenj za priseljevanje iz devetnajstih držav, med drugim iz Afganistana, Irana, Jemna, Sudana in Venezuele. Vlada je zamrznitev sprejela po napadu na pripadnika nacionalne garde v Washingtonu, česar je osumljen afganistanski državljan. Začasna zamrznitev zajema vse prošnje, tako za izdajanje zelenih kart kot za državljanstvo.
Nemčija, Poljska, Norveška, Nizozemska in Kanada so napovedale nakup ameriškega orožja za pomoč Ukrajini v vrednosti 850 milijonov evrov. Nemčija je od tega prispevala 171 milijonov evrov za ameriško orožje, dodatnih 25 milijonov pa je namenila v Natov orožarski sklad. Napoved sledi včerajšnjemu srečanju ruskega predsednika Vladimirja Putina z ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in zetom predsednika Donalda Trumpa Jaredom Kushnerjem v Moskvi. Medtem ministri članic Severnoatlantskega zavezništva Nato na današnjem zasedanju v Bruslju razpravljajo o prizadevanjih za mir v Ukrajini, ruski predsednik Putin pa je dejal, da če si Evropa želi vojne, je Rusija pripravljena.
Belgijska policija je na zahtevo Evropskega javnega tožilstva zaradi domnevne zlorabe evropskih sredstev pri usposabljanju diplomatov pridržala nekdanjo zunanjepolitično predstavnico Evropske unije in rektorico bruseljskega College of Europe Federico Mogherini. Poleg nje so zaradi istega suma pridržali še Stefana Sannina, nekdanjega generalnega sekretarja Evropske službe za zunanje delovanje, ter sodirektorja Urada za izobraževanje, usposabljanje in projekte na College of Europe Cesareja Zegrettija. Policija je vse tri osumljene že izpustila, saj pri njih niso prepoznali namer o begu. Trojica je osumljena goljufije pri javnem naročanju, korupcije, konflikta interesov in kršitve poklicne molčečnosti. Preiskava se osredotoča na domnevno goljufijo, povezano z devetmesečnim programom usposabljanja za mlajše diplomate iz članic EU, ki ga je Evropska služba za zunanje delovanje v letih 2021 in 2022 po razpisu dodelila univerzi College of Europe, ki jo vodi Mogherini.
Pogajalci Evropskega sveta in Evropskega parlamenta so dosegli dogovor o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v Evropsko unijo. Dogovor sledi viziji Evropske unije, ki se ji reče REPowerEU roadmap, da se postopoma konča odvisnost od ruske energije. Tokratna prepoved obsega tako tekoča goriva kot cevovodni plin. Za prvo bo veljala popolna prepoved leta 2026, za slednje pa od jeseni 2027. Glavni cilj iniciative je, da se evropski trg glede energije utrdi in postane manj odvisen, poveča pa se tudi varnost Evropske unije.
Srbska vlada je rafineriji v Pančevu izdala dovoljenje za ustavitev dela. Odločitev sledi ustavitvi proizvodnje prejšnji teden, potem ko Naftna industrija Srbije, krajše NIS, zaradi ameriških sankcij ni dobila posebne licence za nemoteno poslovanje. Predsednik Srbije Aleksandar Vučič je ob tem sklical posebno vladno skupino za energetsko varnost, ki bo zasedala vsak dan, izjave in informacije pa bodo delili vsak drugi dan. Spomnimo, Združene države so sankcije proti NIS-u uvedle v začetku oktobra, te pa vključujejo prepoved finančnih transakcij s podjetjem in bankami, ki z njim poslujejo. Ameriški predsednik Donald Trump zahteva izločitev ruskega državnega energetskega podjetja Gazprom iz lastništva Naftne industrije Srbije. Rusko podjetje ima sicer v NIS-u 56-odstotni lastniški delež.
Predsednica Nataša Pirc Musar je za danes napovedala ponovitev javnega poziva k zbiranju kandidatur za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, krajše KPK. V prvem pozivu, ki se je iztekel prejšnji mesec, je Musar imenovala zgolj namestnika predsednika Aleša Kocjana. Mandat trenutnemu predsedniku KPK Robertu Šumiju poteče 31. marca 2026, rok zbiranja prijav novega javnega poziva pa je do 5. januarja. Kandidacijska komisija bo imela tako 30 dni časa, da predsednici posreduje seznam primernih kandidatov za funkcijo predsednika KPK, po katerem mora Pirc Musar v 15 dneh imenovati novega predsednika komisije.
Poslanci državnega zbora so sprejeli dopolnitev zakona o orožju, ki omogoča prostovoljno predajo nezakonitega orožja brez pravnih posledic do konca januarja prihodnje leto. Predlog sta podprli tako koalicija kot opozicija. Proti je glasovala zgolj poslanka Levice Tatjana Greif, ki je našo prošnjo za obrazložitev razloga nasprotovanja sicer zavrnila. Novopotrjeni zakon določa, da bo policija predano orožje izročila ministrstvu za notranje zadeve, ki ga bo uničilo ali podarilo v javno korist za izobraževalne namene. Izjema velja za orožje, za katero bo policija ugotovila, da je bilo ukradeno ali izgubljeno.
OFF je pripravil vajenec Tim, pomagal je Fin.
Dodaj komentar
Komentiraj