Evropska komisija je tehnološkemu gigantu Apple naložila skoraj dvomilijardno globo zaradi zlorabe dominantnega položaja na trgu glasbenih pretočnih aplikacij. Ponudnikom glasbenih aplikacij je Apple v svojem operacijskem sistemu iOS onemogočal, da uporabnikom prikazujejo opcije, ki so zunaj Applovega ekosistema. Odločitev komisije je zmaga za drugega tehnološkega velikana, Spotify. Po pritožbi švedske multinacionalke je komisija tudi začela postopek. Poleg nedovoljenih pritiskov na pretočne aplikacije so pri Spotifyju ameriškega proizvajalca telefonov obtožili zaračunavanja nepravičnih provizij v višini 30 odstotkov prihodkov od naročnin. Globa Evropske komisije je prva te vrste za Apple, ki je januarja za območje Evropske unije sicer obljubil spremembe, po katerih bodo lahko potrošniki aplikacije nalagali izven App Stora. 

Beograjski župan iz vrst Srbske napredne stranke Aleksandar Šapić je po prošnji predsednika države Aleksandra Vučića razglasil nove mestne volitve. Vučić je nove volitve opisal kot ključne za negovanje srbske demokracije, češ da ima koalicija z njegovo stranko na čelu kljub večini v beograjskem mestnem svetu le delno legitimnost. Napredneži so tako raje počakali, da se izteče rok za oblikovanje novega sklica mestnega sveta. Razloge za nove volitve pojasni Bojan Vranić, profesor na beograjski fakulteti za politične vede. 

Vranić

Tesno večino v beograjskem mestnem svetu bi sicer Vučićevi napredneži lahko oblikovali s socialisti Ivice Dačića in z nekaj svetniki liste Mi – glas iz naroda, ki so bili pripravljeni podpreti Šapića. Toda Vranić meni, da so se napredneži raje odločili za nove volitve, saj so navajeni na absolutno oblast. 

Vranić

Za razpis novih beograjskih volitev morajo najprej imenovati predsednika državnega parlamenta, kjer si je na decembrskih volitvah Vučićeva stranka zagotovila absolutno večino. V opoziciji, združeni v listo Srbija proti nasilju, decembrske volitve vidijo kot ukradene, a so svoje mandate v državnem parlamentu sprejeli. Prepričani so, da je Srbska napredna stranka z odločitvijo za nove volitve priznala, da je volitve ukradla.

Na Haitiju, kjer parlamenta nimajo, je vlada razglasila 72-urno izredno stanje in policijsko uro po pobegu okoli štiri tisoč zapornikov iz dveh največjih zaporov v državi. Pobeg je kulminacija izgredov oboroženih tolp, ki nadzorujejo približno štiri petine glavnega mesta Port-au-Prince. V napadih na zapora, policijske postaje in letališče v prestolnici je umrlo najmanj devet ljudi. Vodja najmočnejše tolpe revolucionarnih sil družine G9 in zaveznikov, Jimmy Chérizier – Barbecue, je napade naznanil po odhodu premierja Ariela Henryja v Kenijo na podpis sporazuma, po katerem bo Kenija haitijskim oblastem na pomoč poslala tisoč policistov. Po oktobrskem dogovoru Varnostnega sveta Združenih narodov bo Kenija vodila mednarodno policijsko misijo na Haitiju. Toda kenijsko visoko sodišče je odločilo, da je pošiljanje policistov na Haiti brez obojestranskih sporazumov neustavno. Barbecue je kot cilje izgredov navedel zajetje šefa policije in vladnih ministrov ter preprečitev vrnitve Henryja iz Kenije, s tem pa osvoboditev ljudstva. Zadnje volitve so v karibski državi izvedli leta 2016, Henry pa kot začasni premier vlada od atentata na predsednika Jovenela Moïsa. 

Pakistanski parlament je Šehbaza Šarifa iz Pakistanske muslimanske lige imenoval za novega premierja. Šarif je bil premier do avgusta lani, nato pa oblast formalno prenesel na tehnično vlado, katere naloga je bila organizacija februarskih splošnih volitev. Novo vladno koalicijo z udobno parlamentarno večino sta s pomočjo manjših strank oblikovali muslimanska liga in Pakistanska ljudska stranka. Največ glasov na februarskih volitvah je sicer dobilo gibanje za pravičnost nekdanjega premierja Imrana Khana, a sta jih politični dinastiji Šarif in Buto od oblasti odrezali. Kandidati gibanja za pravičnost so morali na volitvah kandidirati kot neodvisni kandidati, zato so z obtožbami o ukradenih volitvah proti novemu premierju organizirali proteste. Khan je v zaporu že od avgusta lani, v mesecih pred volitvami pa so ga zaradi obtožb korupcije, ogrožanja državne varnosti in nelegalne poroke obsodili na skupaj 24 let zapora. Pakistan so poleg vrnitve Šarifov na oblast za povrh zadele še nove poplave. 

Iranski ultrakonzervativci so po neuradnih rezultatih prepričljivo zmagali na parlamentarnih volitvah. Volitev se je udeležilo približno 41 odstotkov volivcev, približno enako kot na volitvah leta 2020. Zmaga ultrakonzervativcev je bolj ali manj formalnost, saj je večini reformistom kandidiranje na volitvah prepovedano. V 290-članski parlament je bilo tako izvoljenih okrog 30 reformističnih kandidatov.

Madžarska družba Mendota Invest je sporočila, da je dobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo Emonike, zasebnega dela novega ljubljanskega potniškega centra. Gradnja kompleksa Emonika bo stala okrog 350 milijonov evrov. Vključeval bo dva hotela, trgovski center, poslovne prostore in stanovanja. V družbi pričakujejo, da bodo lahko začeli graditi že ta mesec, zaključek gradbenih del pa predvidevajo do konca leta 2026. Mendota Invest je v večinskem lastništvu sklada madžarske banke OTP. V okviru gradnje ljubljanskega potniškega centra bo država z ljubljansko mestno občino poskrbela za obnovo javnega dela prometa, kar vključuje prenovo in širitev avtobusnih postajališč ter razširitev peronov in gradnjo nadvoza nad njimi. Skupen jezik sta vlada in mestna občina dosegli v času zadnje vlade Janeza Janše, ko se je s premierjem sestal župan Zoran Janković.

V bližini železniške postaje je zaradi prestavitve kanalizacijskega zbiralnika na Vilharjevi cesti do predvidoma naslednjega ponedeljka zaprt vozni pas med Dunajsko in Železno cesto. Avtobusne linije Ljubljanskega potniškega prometa bodo imele obvoz, dostop do parkirišč pa bo omogočen. Vsaj do začetka gradnje ljubljanskega potniškega centra. 

OFF je pripravil vajenec Petar, kavo je kuhal Martin. 

Vir fotografije: Marco Dormino, Flickr, Creative Commons