Istanbulskemu županu OFF

Istanbulsko sodišče je župana Istanbula Ekrema İmamoğluja obsodilo na dve leti in sedem mesecev zapora zaradi razžalitve državnih uradnikov v vrhovnem volilnem svetu. Po zmagi na lokalnih volitvah 2019 je novinar župana vprašal, kako odgovarja na besede takratnega notranjega ministra, ki je İmamoğluja oklical za idiota. Odgovoril je, da so idioti tisti, ki so razveljavili volitve z 31. marca. Na ponovljenih volitvah je İmamoğlu, član Republikanske ljudske stranke, ponovno zmagal. Poleg zaporne kazni je sedaj sodišče županu Istanbula prepovedalo tudi politično dejavnost. İmamoğlu je glede na dvakratno zmago v največjem turškem mestu in glede na javnomnenjske ankete eden redkih politikov, ki bi bili lahko na predsedniških volitvah junija prihodnje leto izzvali Erdoğana. Obsojeni je sicer napovedal pritožbo na odločitev sodišča. Razloge za priljubljenost İmamoğluja komentira istanbulski poročevalec aktualnopolitične redakcije Matija Pohorec.

Izjava

Kitajska je odpoklicala šest diplomatov s konzulata v Združenem kraljestvu. Med odpoklicanimi je tudi generalni konzul Ženg Šijuan, ki je vodil konzulat v Manchestru. Kitajska je odločitev sprejela potem, ko je Združeno kraljestvo od diplomatov zahtevalo, naj se odpovejo pravici do diplomatske imunitete. Spor traja od 16. oktobra, ko so pred kitajskim konzulatom v Manchestru pretepli protestnika Boba Chana iz Hongkonga. Odvzem diplomatske imunitete bi omogočil zaslišanje diplomatov o incidentu. Britanski zunanji minister James Cleverly obžaluje odpoklic, saj zdaj zaslišanje ne bo možno. Kitajska pa obtožuje Združeno kraljestvo, da ni zaščitilo njihovega osebja in da so v zvezi z incidentom sprožili lastne postopke.

Perujske oblasti so zaradi izgredov po odstavitvi in aretaciji predsednika Pedra Castilla razglasile izredne razmere. Odlok, ki ga je izdal obrambni minister Alberto Otarola, velja 30 dni. V izgredih je do sedaj umrlo sedem ljudi. Odlok vsebuje odločbe o omejitvi gibanja in zbiranja, policijsko uro in možnosti postavitev barikad. Največ žrtev je v pokrajini Apurimac, od koder prihaja priprti predsednik. Protestniki zahtevajo izpustitev Castilla, ki so mu podaljšali pripor za naslednjih 48 ur. Castillo je prejšnji teden predstavil načrt za razpustitev perujskega kongresa in napovedal vladanje z dekreti, a so ga kongresniki pred tem odstavili, policija pa ga je priprla na podlagi obtožbe o rušenju ustavnega reda. Vodenje države je po tem prevzela podpredsednica Dina Boluarte, ki je po pritiskih protestnikov napovedala volitve za prihodnji december.

Latvijski parlament je potrdil vlado premierja Artursa Krišjānisa Kariņša. Dva meseca in pol po volitvah Latvija dobiva novo desnosredinsko vlado s starim premierjem. Vlada, ki jo poleg zmagovalne stranke Nova enotnost sestavljata še Združena lista, ki združuje sredinske, regionalne in zelene stranke, ter desnosredinsko Nacionalno zavezništvo, je v parlamentu prejela podporo 54 od 100 poslancev. Volitve so potekale v ozračju vojne v Ukrajini in strahu pred agresijo ter ekspanzionizmom sosednje Rusije. Stranke, ki jih podpira rusko govoreča manjšina v državi, so utrpele velike izgube.

Tudi Danska dobiva novo vlado s staro premierko. Mette Frederiksen, ki se je na položaj zavihtela drugič, bo vodila centristično večinsko koalicijo treh največjih parlamentarnih strank, v kateri bosta poleg njenih Socialnih demokratov sodelovali še desnosredinski stranki Venstre in Zmerneži. Slednji so letos nastopili na volitvah prvič po odcepitvi od stranke Venstre. Vodi jih nekdanji premier Lars Rasmussen, ki bo opravljal funkcijo podpredsednika vlade ter prevzel vodenje obrambnega ministrstva. Oblikovanje centristične koalicije po 44 letih prekinja tradicijo blokovske politike na Danskem. Prejšnja manjšinska vlada Frederiksen je odstopila po izgubi podpore v parlamentu zaradi afere z minki. Prek 13 milijonov teh močvirskih podlasic so z utemeljitvijo epidemiološke varnosti množično iztrebili po odredbi premierke, za kar pa ni imela pravne podlage. 

Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, krajše Knovs, je opravila nenapovedan nadzor na policiji. Preverjali so vlogo Miloša Milovića, ki se ukvarja s poslovnim in varnostnim svetovanjem in sodeluje pri odločitvah, povezanih z varovanjem predsednika vlade Roberta Goloba. To je prvi nadzor Knovsa v času tega sklica državnega zbora. Robert Golob zanika vodenje in vpletenost bivšega policijskega specialca Milovića v svoje policijsko varovanje. Priznal pa je, da ga je vprašal za nasvet po domnevno neuspešnem varovanju njega in njegove družine v Bruslju.

Svet delavcev Radiotelevizije Slovenija bo zaradi visokih odpravnin vložil kazenske ovadbe. Spor se je sprožil, ko so  generalni direktor Andrej Grah Whatmough, predsednik Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija Peter Kosmač in predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Tom Zalaznik podpisali aneks h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija. Aneks določa, citiramo:

»Ne glede na določbe zakonov, veljavnih kolektivnih pogodb in drugih veljavnih dogovorov vsakemu delavcu, ki mu pogodba o zaposlitvi preneha brez njegovega posebej podanega izrecnega soglasja, pripada odpravnina v višini toliko bruto plač, ki bi jih po pogodbi še prejel, vendar največ v višini 20-kratnika osnove. Delavcu, ki mu ponovno stopi v veljavo pogodba o zaposlitvi za delovno mesto, ki ga je pred tem že opravljal, pripada odpravnina do največ 7-kratnika osnove.«

Predsednik sveta delavcev Robert Pajek pojasni, zakaj so se odločili za vložitev kazenskih ovadb.

Izjava

Pajek dodaja, da delavcev in delavk niso zmotile le višine odpravnin, temveč tudi način dodelitve.

Izjava

Državni zbor je brez glasu proti potrdil novelo zakona o trgovinah, ki uveljavlja trajno podaljšanje izjem pri zaprtju trgovin ob nedeljah za bencinske servise, pristanišča, letališča, avtobusne in železniške postaje, bolnišnice, turističnoinformacijske centre, muzeje ter mejne prehode. Izjeme so bile pred tem urejene v okviru zakonodaje za omejevanje posledic epidemije Covid-19. Izjeme za navedene storitve pomenijo, da lahko kljub prepovedi trgovinske dejavnosti ob nedeljah obratujejo. Pojasnjuje generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič.

Izjava

Po mnenju Rožiča so z nedeljskimi zaprtji trgovin zadovoljni tudi sami trgovci.

Izjava

Državni zbor je potrdil tudi novelo zakona o finančni upravi. Za predlog je glasovalo le 38 poslank Gibanja Svoboda, poslanke Socialnih demokratov in Levice pa so se pri glasovanju vzdržale. Noveli sta nasprotovali obe opozicijski stranki. Novela ponovno uvaja trajni mandat za direktorice finančnih uradov, odpravlja kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih ter ukinja ukrep dodelitve zadeve drugi inšpektorici v primeru kršitve vodenja in odločanja pri posameznem postopku. Del novele, ki je bil tudi razlog za vzdržanje poslank dveh koalicijskih strank, omogoča uradnim osebam možnost pridobivanja podatkov o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov brez sodne odredbe.

OFF sta pripravila vajenec Andraž in Blaž.

Vir slike: Mark Lowen, wikimedia commons