Izraelski parlament je sprejel dva zakona, prvi prepoveduje delovanje Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA, na ozemlju pod izraelskim nadzorom, vključno z Gazo, Zahodnim bregom in Vzhodnim Jeruzalemom, drugi pa jo označuje za teroristično organizacijo. Zaradi drugega sprejetega zakona je uradnim predstavnikom Izraela prepovedan vsak kontakt z organizacijo. UNRWA je osrednja organizacija za dostavo humanitarne pomoči Palestincem pod izraelsko okupacijo in palestinskim beguncem v Jordaniji, Libanonu in Siriji, zadolžena pa je tudi za organizacijo šolstva. Izraelska vlada od lanskega oktobra brez dokazov agencijo obtožuje sodelovanja s palestinskim odporniškim gibanjem Hamas. Med drugim jo je obtožila, da je okrog 10 delavcev agencije sodelovalo v napadu Hamasa na ozemlje pod izraelskim nadzorom sedmega oktobra lani, zaradi česar je več zahodnih držav prekinilo financiranje agencije. 

Sionistična vojska je v nočnem zračnem napadu na severu Gaze porušila stanovanjski blok in ubila več kot 110 Palestink in Palestincev in jih več deset ranila, še vedno pa je več ljudi ujetih v ruševinah. Bolnišnica Kamal Advan, edina delujoča bolnišnica na severu Gaze, se sooča s pomanjkanjem kadra in zdravil po tem, ko so izraelske sile pred nekaj dnevi aretirale skoraj vse zdravstvene delavce. V Libanonu je izraelska vojska v bombardiranju v dolini Beka na vzhodu države po poročanju libanonskega ministrstva za zdravje ubila 60 ljudi in jih še enkrat toliko ranila. Izraelske sile nadaljujejo tudi z napadi na jugu Libanona, kjer so v bombardiranju mesta Tir ubili sedem oseb, še več pa je ranjenih.  

Posvetovalni svet protisionističnega gibanja Hezbolah je za novega vodjo izvolil Šejka Naima Kasema. Kasem je na funkciji nasledil Hasana Nasralaha, ki ga je sionistična vojska ubila konec septembra. Kasim je bil za namestnika generalnega sekretarja imenovan že leta 1991. Sprva je bil za novega vodjo predviden Hašem Safidin, ki ga je prav tako ubila sionistična vojska v napadu na libanonski Bejrut pred slabim mesecem dni. 

Na protestih v bangladeški prestolnici Daka so protestniki zahtevali odstop predsednika Mohameda Šahabudina. Protestni shod je potekal pred predsedniško palačo, pred katero je policija postavila barikade. Opolnoči so protestniki po navedbah policije poskusili prebiti barikade in vdreti v palačo, v spopadih s policijo pa je bilo ranjenih 30 oseb. Protesti so se začeli, ko je predsednik v intervjuju podvomil v pravnomočnost odstopa bivše premierke Šejk Hasine. V intervjuju, objavljenem 19. oktobra, je namreč izjavil, da ni prejel uradne dokumentacije, ki bi potrdila premierkin odstop. S tem nasprotuje samemu sebi, saj je prav on avgusta po televiziji sporočil, da je premierka odstopila. Protestniki trdijo, da izjava nakazuje, da je predsednik povezan z odstavljeno vlado in da z ostajanjem na položaju podpira nelegitimno vlado. 

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales, je obtožil vlado predsednika Luisa Arceja poskusa atentata, kar je vlada zanikala in Moralesa obtožila insceniranja poskusa atentata. Po Moralesovih navedbah so zamaskirani napadalci v nedeljo zjutraj, ko je bil na poti na radijsko postajo Kawsachun Coca, streljali na njegov avtomobil. Radijska postaja je nato objavila posnetek prestreljenega avtomobila in navedla, da se je v njem v času streljanja prevažal Morales. Minister za upravo Eduardo del Castillo pa je dejal, da je v nedeljo osebje iz konvoja avtomobilov bivšega predsednika streljalo na patruljo enote za boj proti drogam, nato pa so povozili enega od policistov. Ob tem je zanikal, da bi bil Morales osebno tarča patrulje. Po njegovih besedah je avtomobil preluknjalo Moralesovo osebje sámo in to po srečanju s policijo, Morales pa je nato ukazal zažig avtomobilov, da bi uničil dokaze. Medsebojne obtožbe sledijo protestom podpornikov nekdanjega predsednika Moralesa, ki so pred dvema tednoma blokirali ceste v prestolnico La Paz in se spopadli s policijo, konec prejšnjega meseca pa izvedli protestni pohod v prestolnico. Jedro spora med Arcejem in Moralesom, oba iz stranke Gibanje za socializem, so predsedniške volitve naslednje leto, na katerih želi Morales ponovno kandidirati, vendar mu to preprečuje ustavna omejitev števila mandatov. Decembra bodo v državi potekale volitve ustavnih in vrhovnih sodnikov, ki bi Moralesu lahko omogočili kandidaturo. 

Predstavniki maroških in francoskih podjetij ter ministrstev so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med obiskom francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Maroku podpisali 22 trgovinskih dogovorov v skupni vrednosti 10 milijard evrov. Podrobnosti dogovorov niso znane, znano pa je, da vsebujejo sodelovanje med energetskimi in transportnimi podjetji v obeh državah. Macron se je tridnevnega obiska v Maroku udeležil na pobudo maroškega kralja Mohameda šestega. Macronov obisk pomeni zbližanje odnosov med Francijo in Marokom po tem, ko je julija Macron podprl maroški načrt za delno avtonomijo Zahodne Sahare. Regijo si lasti Maroko, maroški oblasti pa nasprotuje sahravijsko osvobodilno gibanje Polisario, ki ga podpira Alžirija. Francosko zbliževanje z Marokom je tako direkten odziv na ohladitev francoskih odnosov z Alžirijo, ki je julija v odziv na Macronovo podporo Maroka odpoklicala alžirskega ambasadorja v Franciji in še ni namestila novega.

Zaradi obtožb vmešavanja v volitve je gruzijska volilna komisija sporočila, da bodo v vsakem volilnem okrožju na petih naključno izbranih voliščih ponovili štetje glasov. V prestolnici Tbilisi so namreč včeraj zvečer potekali protesti proti rezultatom sobotnih parlamentarnih volitev, kjer je večino glasov dobila vladajoča stranka Gruzijske sanje. Protestniki so stranko obtožili ponarejanja glasov, vmešavanja v volitve in zatrdili, da so rezultati volitev rezultat ruskega vmešavanja. Proteste sta podprli gruzijska opozicija in predsednica države Salome Zurabišvili, ki je izjavila, da je rezultat volitev posledica ruske posebne operacije. Tiskovni predstavnik ruske vlade Dmitrij Peskov obtožbe ruskega vmešavanja zavrača. Predsednik gruzijskega parlamenta Šalva Papuašvili pa opozicijo obtožuje, da uporablja zahodno propagando. 

Nemški sindikat delavcev v kovinski in električni industriji IG Metall je pričel z opozorilno stavko, med nočno izmeno pa so delavci organizirali tudi protestne shode. Sindikat od delodajalcev zahteva 7-odstotno zvišanje plač v prihodnjih 12 mesecih, delodajalci pa so delavcem ponudili slabo 4-odstotno zvišanje, ki bi v dveh fazah potekalo v naslednjih 27 mesecih. Delavci so s stavkami pričeli v času pogajanj o plačah in delovnih pogojih proizvodnih delavcev. V avtomobilskem podjetju Volkswagen so hkrati napovedali, da bodo zaprli tri od desetih obratov v Nemčiji in znižali plače za deset odstotkov.

Vodstvo ptujskega podjetja Agis Technologies je 72 zaposlenih poslalo na čakanje. Delavci so prejšnji teden napovedali stavko zaradi neizplačila plač in regresa, včeraj pa je Sindikat kovinske in elektro industrije tako izvedel zgolj protestni shod pred podjetjem. Ukrep napotitve delavcev na čakanje po mnenju predstavnika sindikata Franca Šuena nakazuje na stečaj podjetja v bližnji prihodnosti. Podjetje po besedah predstavnika sindikata delavcem skupno dolguje okrog 400 tisoč evrov. Šuen dodaja, da so kršenje delavskih pravic dlje časa prijavljali inšpekcijam, ki se na prijave niso odzvale. 

V sindikatu delavcev Termoelektarne Šoštanj so osnutek zakona o Tešu interventnega zakona o zagotavljanju toplote v Šaleški dolini, ki ga je predlagalo ministrstvo za okolje podnebje in energijo, označili za nesprejemljivega. Izvršni odbor sindikata namreč trdi, da osnutek niti v enem členu ne predvideva nadaljnjega obratovanja termoelektrarne, delavcem ne zagotavlja socialno-ekonomske varnosti, hkrati pa ni skladen z načrti o prestrukturiranju regije. Poleg delavcev sindikata Teš osnutku zakona nasprotujejo tudi sindikat Premogovnika Velenje in pa Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije, pri čemer vsi trije sindikati izpostavljajo, da osnutek zakona ni pripravljen v duhu pravičnega prehoda za regijo. 

OFF je pripravila vajenka Vida, mentoriral je Matej.