Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Moldaviji je prepričljivo zmago dosegla stranka predsednice države Maie Sandu, Stranka akcije in solidarnosti. Osvojila je 52 odstotkov glasov in pol, s tem pa udobno večino v parlamentu z dvainšestdesetimi od stoenega sedeža. Druga je bila bila do sedaj največja stranka Komunisti in socialisti z 32 sedeži, v parlament pa je prišla zgolj še stranka pobeglega oligarha Ilana Shora, Stranka Sor, s sedmimi sedeži. S političnega prizorišča je izginila do sedaj druga največja stranka Demokratična stranka Moldavije, ki jo je do nedavnega vodil še en oligarh, ki je zaradi kriminalističnega pregona zapustil državo, Vladimir Plahotniuc. Glavna politična ločnica volitev je bila kot ponavadi geopolitična usmeritev Moldavije, bodisi na pot približevanja Evropski uniji, zastavonoša česar je predsednica države, ali pa na tradicionalno zavezništvo z Rusijo. Slednjega predstavlja vodja socialistov Igor Dodon, predhodnik in glavni nasprotnik na predsedniških volitvah Maie Sandu leta 2019, nato pa glavni zaviralec njenega reformnega političnega programa v parlamentu. Kot že na predsedniških volitvah je ključne glasove prispevala moldavska diaspora v evropskih državah, ki je prispevala približno 15 odstotkov vseh glasov, od katerih jih šlo okoli 90 odstotkov Stranki akcije in solidarnosti.

Na parlamentarne volitve so se včeraj predčasno odpravili tudi v Bolgariji, kjer pa je rezultat precej bolj nejasen. V zadnjih letih dominantna stranka GERB premierja Bojka Borisova ima po 95 odstotkih preštetih glasov minimalno prednost pred antiestablišmentsko stranko z imenom Obstaja takšen narod, ki jo vodi glasbenik in TV voditelj Stanislav Trifonov. Obe sta dosegli nekaj več kot 23 odstotkov glasov. V parlament sta se uvrstili še dve protestniški stranki: Demokratična Bolgarija in Vstanimo! Ven z mafijo! z 12 in 5 odstotki glasov. Te stranke kljub izboljšanemu rezultati skupaj ne bodo imele večine. Socialisti so dosegli 13, stranka turške manjšine pa 10 odstotkov glasov. Na rednih volitvah aprila je GERB dosegla nekoliko boljši rezultat, a vseeno ni uspela sestaviti vlade. Obstaja takšen narod je po drugi strani dosegla za 6 odstotkov večji delež glasov. Matematika sestavljanja koalicije je tako po predčasnih volitvah še bolj zapletena.

Parlamentarnim volitvam še ni videti konca. Te so namreč imeli tudi v drugi najbolj poseljeni afriški državi Etiopiji. Po pričakovanjih je veliko večino parlamentarnih sedežev zasedla Stranka blaginje trenutnega etiopskega premierja Abija Ahmeda, kar mu bo zagotovilo drugi mandat leta 2023, ko mu poteče prvi. Opozicijske stranke so doživele hud padec števila sedežev v parlamentu. V predvolilnem obdobju naj bi bilo v Etiopiji zaprtih več opozicijskih voditeljev. Kmalu po imenovanju za premierja leta 2018 je Abij Ahmed sicer odpravil prepoved opozicijskih strank, izpustil tisoče političnih zapornikov in deloval v smeri odprtja etiopskega gospodarstva. Kljub visoki podpori njegovi stranki bo Abij v prihajajočem mandatu pod drobnogledom mednarodne skupnosti zaradi konflikta na območju tigrajske regije med Etiopijo in tigrajskimi uporniki.

V ulicah nekaterih mest v Južnoafriški republiki so potekali obsežni nemiri in protesti proti aretaciji nekdanjega predsednika države Jacoba Zume. Tega je ustavno sodišče obsodilo na 15-mesečno zaporno kazen zaradi zavračanja sodelovanja s sodišči v preiskavi o korupciji, ki poteka proti Zumi in je tudi sprožila njegov sestop z oblasti leta 2018. V zadnjih dneh so v protestih umrli štirje ljudje. Zaradi nemirov bodo na ulice nekaterih mest, med drugim Johannesburga in Durbana, napotena tudi vojska. Zuma je bil kontroverzen predsednik, ki pa je imel močno podporo predvsem v etnični skupini Zulujev. Na poskuse razvnemanj zulujevskega nacionalizma je opozoril tudi predsednik republike Cyril Ramaphosa.

Covid-19 očitno pušča hujše posledice tudi med najmočnejšimi pripadniki človeške vrste. V Južni Koreji so v okviru covidnih omejitev v fitnesih in javnih telovadnicah po novem prepovedane prehitre pop pesmi za vadbo, saj te prehitro dviganje uteži zaradi prisotnosti Covida-19 lahko po novem celo preveč utrudi. Tako v seulskih bodybuilding klubih med drugimi ne bo mogoče več slišati priljubljene korejske pop uspešnice Gangnam Style.

Po skorajšnjem zaključku štetja glasovnic je varno reči, da je referendum o noveli zakona o vodah uspel. Ob nekaj manj kot 50-odstotni volilni udeležbi je proti spornemu zakonu glasovalo skoraj 87 odstotkov udeleženih volivcev, kar je skoraj 40 odstotkov vseh volilnih upravičencev. V preteklem tednu je prišlo do več zapletov pri predčasnem glasovanju po pošti, saj so nekateri v domovih za starejše občane glasovnice od ministrstva za delo prejeli skoraj po izteku roka za oddajo glasovnic po pošti. Nedeljski referendum je četrti zakonodajni referendum po ustavnem amandmaju leta 2012, od katerega naprej so referendumi manj pogosti. Od leta 1991 do ustavne reforme referendumske zakonodaje se je zvrstilo 16 zakonodajnih referendumov, če ne štejemo plebiscita ter referendumov o Evropski uniji in Natu. Udeležba na nedeljskem referendumu je ena najvišjih v samostojni Sloveniji, kar kaže na to, da se volivci poistovetijo z okoljevarstvenimi tematikami, ki bodo zagotovo igrale primarno vlogo v prihodnjih desetletjih. Več o referendumu v Offsajdu ob 17-ih.

Premier Janez Janša pa je bil konec tedna bolj kot z referendumom zaposlen z organizacijo opozicije v Iranu. Skupaj z evropskima poslancema Francem Bogovičem in Milanom Zverom je nastopil na dogodku Svobodni Iran, ki ga organizira organizacija Ljudski mudžahedini Irana. Ker Iran to smatra za teroristično organizacijo, je Iran na zagovor poklical iransko veleposlanico v Teheranu Kristino Radej. Janša je pozval k preiskavi poboja več tisoč političnih zapornikov v Teheranu leta 1988, ko je bil pomočnik tamkajšnega tožilca novi iranski predsednik Ebrahim Rasani. Ocene o številu ubitih zapornikov se gibajo med tri in trideset tisoč, večinoma pripadniki Ljudskih mudžahedinov in komunistične partije. Iran dogodek zanika, od izjav Janše pa se je distanciral tudi visoki evropski predstavnik za zunanjo politiko Josep Borrell, ki je povedal, da izjave Janše ne izražajo politike Evropske unije. Ljudski mudžahedini Irana so bili na začetku leva opozicijska skupina, ki je sodelovala v protestih proti Šahu, zdaj pa se predstavljajo kot liberalna opozicija v izgnanstvu. Danes je močno osredotočena okoli osebnosti voditeljice Mirjam Rajavi. Do leta 2009 je bila na evropskem seznamu teororističnih organizacij. Svoj sedež ima organizacija danes v Albaniji, kamor so se preselili iz Iraka leta 2016, po tem ko je to državo zapustila ameriška vojska, ki je njihovim oporiščem zagotavljala zaščito. Ob invaziji na Irak leta 2003 je ameriška vojska organizacijo sicer obravnavala kot sovražnika in bombardirala njihova taborišča. Odnos ZDA do organizacije je tudi sicer precej kontradiktoren. Na njenih konferencah velikokrat nastopajo nekdanji ameriški vladni funkcionarji, nikoli pa aktivni predstavnik ameriške vlade.