Britanskemu premierju Borisu Johnsonu so strankarski kolegi z 59-odstotno podporo izrekli zaupanje v internem glasovanju o nezaupnici. Proti Johnsonu je glasovalo 148 od 359 konservativnih poslancev, za izglasovano nezaupnico pa bi bilo potrebnih 180 glasov proti premierju. Do glasovanja je v vladajoči konservativni stranki prišlo po tem, ko je 54 poslancev iz vrst vladajoče stranke umaknilo podporo in zahtevalo Johnsonov odstop. V množici škandalov, ki ga spremljajo, vse odkar je leta 2019 postal premier, je bila za razkol v stranki odločilna tako imenovana afera Partygate. V času strogih ukrepov zaradi epidemije, ko je bilo za prebivalce Združenega kraljestva prepovedano druženje, so vladajoči na Downing Streetu gostili več zabav. Johnson, ki se je za neprimerno obnašanje opravičil, je glasovanje sprejel kot spodbudno in zavrnil namige, da bo zaradi nezaupanja v stranki odstopil s položaja. Njegova predhodnica Theresa May, ki je na glasovanju o nezaupnici leta 2018 dobila za odstotek večjo podporo kot Johnson, je odstopila šest mesecev po glasovanju.

V Pekingu so se s ponedeljkom začeli rahljati strogi omejitveni ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa. Z izjemo dveh okrožij se ponovno odpirajo restavracije, v katerih od maja ni bilo dovoljeno obedovanje. Prav tako se ukinjajo prometne prepovedi, delavci pa se vračajo na delovna mesta; ponekod so bili namreč primorani delati od doma. Prebivalci bodo morali za vstop v javna poslopja in javna prevozna sredstva pokazati test PCR, narejen v zadnjih 72 urah. Milejši ukrepi v Pekingu, pa tudi v Šanghaju, so posledica upadanja števila okužb z omikronsko različico covida-19. Kitajska s tem počasi končuje izredno stroga zaprtja, ki so v številnih kitajskih mestih veljala v zadnjih treh mesecih. 

Assimi Goita, vodja vojaških sil, ki v Maliju vladajo od vojaškega udara leta 2020, je podpisal odlok o tranziciji v civilno oblast, ki naj bi trajala dve leti. Vojska je sicer že napovedala volitve za februar, ki pa se niso zgodile. Zaradi neizpolnjene obljube je Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav proti Maliju uvedla sankcije. Malijska vojska je poudarila, da je sprejeti odlok dokaz, da je Mali pripravljen na dialog z ekonomsko skupnostjo in da pričakuje odpravo sankcij. 

Izraelski vladi ni uspelo sprejeti zakona, s katerim bi podaljšali status prebivalcev nelegalnih izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju Zahodnega brega. Proti so glasovali poslanci arabske stranke, ki tvori vladno koalicijo premierja Naftalija Bennetta. Za izraelske okupatorje, ki živijo na Zahodnem bregu, velja izraelsko civilno pravo, čeprav živijo na palestinskem ozemlju. Pravni red, ki se je oblikoval za izraelske prebivalce Zahodnega brega, za Palestince na njihovem ozemlju ne velja. Ta pravni red bi moral biti podaljšan, saj bo prenehal veljati konec meseca. Če ga ne bodo podaljšali, se bo spremenil pravni status okoli petsto tisoč Izraelcem, ki uživajo pravice izraelskega državljanstva, medtem ko približno trije milijoni Palestincev na Zahodnem bregu živijo pod izraelsko vojaško oblastjo. Vladna koalicija lahko zakon preoblikuje in ga še enkrat pošlje na glasovanje, pri čemer bo skoraj gotovo sprejet. Kljub temu pa neuspešno glasovanje kaže na krhkost koalicije, v kateri so se sicer zavezali, da bodo ideološke razlike v imenu zmage nad Bibijem Netanjahujem postavili na stran. 

Včeraj se je v Los Angelesu prvič po štirih letih začelo srečanje Organizacije ameriških držav, s katerim naj bi se okrepilo sodelovanje med Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko. Ameriški predsednik Joe Biden je iz tega sodelovanja očitno izključil Venezuelo, Nikaragvo in Kubo, saj njihovih voditeljev ni povabil na srečanje. Biden je naštete države obdolžil nespoštovanja demokracije in njihove voditelje klasično oklical za avtoritarne. Zaradi izključujoče poteze Bele hiše se srečanja v Los Angelesu ne bo udeležil niti mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador. Namesto njega bo delegacijo vodil minister za zunanje zadeve. V znamenje protesta bo zunanjega ministra v ZDA poslal tudi Honduras.

Združene države Amerike so sankcionirale Marinka Čavaro, predsednika Federacije Bosne in Hercegovine, in Alena Šeranića, ministra za zdravje Republike Srbske. Predstavnika obeh entitet v Bosni in Hercegovini sta bila umeščena na seznam sankcioniranih tujih uradnikov, ker naj bi ogrožala demokratične institucije in mir v regiji. Čavaro od leta 2019 ne želi imenovati sodnikov za ustavno sodišče, ki jih predlaga visoki sodni in tožilski svet. Šeraniću pa očitajo spodbujanje odcepitvenih prizadevanj Republike Srbske in podporo voditelju bosanskih Srbov Miloradu Dodiku. Proti Dodiku so ZDA uvedle sankcije januarja letos; po njihovo je namreč želel doseči odcepitev Republike Srbske. Šeranić naj bi Dodikove interese podpiral s spodbujanjem zakona, na podlagi katerega bi se ustanovila nova agencija za zdravila izključno v Republiki Srbski.

Ustavno sodišče je soglasno odredilo začasno zadrževanje izvrševanja nekaterih členov zakona o varstvu okolja, ki je bil sprejet marca lani. Zadržani deli zakona se nanašajo na nov sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti glede odpadne embalaže, ki bi moral biti uveden z letom 2023. Kot piše v zakonu, je sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti sklop ukrepov, ki zagotavljajo, da proizvajalci izdelkov nosijo finančno in organizacijsko odgovornost za ravnanje z odpadki, ki nastanejo iz izdelkov. Pobudnikov ustavne presoje je bilo več, izpostavljena pa je bila družba Interseroh, ki se ukvarja s predelavo odpadkov. Pobudniki nasprotujejo rešitvi iz novega zakona, ki določa, da dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti opravlja le en subjekt za vsak tok odpadkov, in sicer neprofitno. Zaradi nove ureditve naj bi se poslabšal položaj podjetij, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, po mnenju pobudnikov pa je bila kršena tudi pravica do zasebne lastnine. Zakonodajalcu se je poleg tega očitalo, da ni imel stvarnega razloga za preoblikovanje sistema v neprofitnega.