KanOFFa dragocena obsodba
Vlada predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je predčasno odpoklicala 29 diplomatov. O tem so bili obveščeni minuli teden, saj se njihov mandat končuje z januarjem. Delegati, ki so bili na misijo odposlani še v času vlade predsednika Joeja Bidna, namreč ne dosegajo Trumpovih standardov za ameriško diplomatsko držo. Gre za posameznike, ki so sicer prestali osnovno čistko po njegovem prevzemu oblasti. Največ diplomatov je vlada odpoklicala iz afriških držav, med drugim iz Kameruna, Madagaskarja, Somalije in Ugande.
Trumpova zamisel diplomatske drže vključuje tudi zasledovanje venezuelskih naftnih tankerjev. Ameriški uradniki sporočajo, da so v bližini venezuelske obale zaznali tako imenovano sankcionirano plovilo, ki pluje pod lažno zastavo. V preteklih dneh so zasegli že dva tankerja te vrste, a lokacija trenutnega plovila še ni uradno znana. Ameriške oblasti zatrjujejo, da tankerji prevažajo nafto, ki je pod ameriškimi sankcijami. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro medtem opozarja, da gre za primer mednarodnega piratstva, saj ZDA kradejo nafto z zaseženih tankerjev. Surova nafta s prvega zaseženega plovila, imenovanega Skipper, je bila namreč raztovorjena v Teksasu, od koder bo potovala na rafiniranje.
Višje sodišče v Pakistanu je nekdanjega pakistanskega premierja Imrana Kana in njegovo ženo Bušro Bibi obsodilo na 17 let zaporne kazni. Tako je bila zaključena večletna preiskava o primeru korupcije, saj ju je sodišče spoznalo za kriva preprodaje dragocenih državnih daril. Obtožbe, da sta vredne predmete na skrivaj prodajala po izrazito nižji ceni v primerjavi s prvotno tržno vrednostjo, zanikata. Po pakistanskem zakonu si bi smela takšna darila prilastiti le v primeru, da sta jih kupila po tržni ceni. Poleg tega bi morala tudi javno objaviti kakršnekoli zaslužke, ki bi jih preprodaja nosila. Znotraj Kanove stranke Pakistansko gibanje za pravico odločitev sodišča zavračajo, rekoč, da gre za spletko, ki bo vodila v nadvse temno obdobje za državo. Kan je v zaporu od maja 2023, ko ga je zaradi obtožb korupcije aretirala vojska. Temu je sledilo več obsodb, ki so jih višja sodišča nato razveljavila, vendar Kan zaradi vmesnih novih obtožnic ostaja v priporu.
Nigerijske oblasti so sporočile, da so omogočile izpustitev preostalih 130 otrok in učiteljev, ki jih je skupina oboroženih moških ugrabila konec novembra iz katoliške šole Svete Marije. Nihče od skupno 315 ugrabljenih ni ostal v ujetništvu, saj so nekateri uspešno pobegnili takoj, približno sto oseb pa je bilo izpuščenih v začetku meseca. Kdo so storilci in kaj so zahtevali v zameno za izpustitev talcev, ostaja neznano. To sicer ni edini primer takšne ugrabitve: samo meseca novembra so napadalci v podobnih napadih ugrabili 24 šolark, 38 vernikov v cerkvi, nevesto in njene priče ter nekatere kmete.
Lokalne oblasti japonskega mesta Niigata so na podlagi uspešnega glasovanja potrdile delni ponovni zagon največje svetovne jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa. Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Daiči leta 2011 so japonske oblasti ustavile vseh 54 jedrskih reaktorjev v državi. Ponovno odprtje nekaterih izmed jedrskih objektov je poteza z namenom zmanjšanja emisij. Javnost odločitvi trdno nasprotuje, saj so zaradi omenjenega incidenta izgubili zaupanje v pridobivanje jedrske energije. V odgovor se je zbralo približno 300 protestnikov, ki opozarjajo na vrsto možnih tveganj takšnih objektov.
Izraelska vojska je z buldožerji porušila bivanjsko stavbo v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu, pri čemer je brez streh nad glavo ostalo okoli 100 Palestincev. Okupatorske sile so ob tem uporabile dimne bombe in solzivec, prav tako so aretirale dva Palestinca. Razseljene prebivalce stavbe so nato napadli tudi izraelski naseljenci. Sionisti rušitev opravičujejo, češ da je bila stavba zgrajena brez dovoljenja.
Včeraj je potekal protest v srbskem mestu Novi Pazar, kjer se je zbralo več tisoč študentov in drugih prebivalcev. Prav tako so se jim tam pridružili kolesarji, ki so se v znak podpore štiri dni pred protestom odpravili iz Novega Sada. Predavatelji in študenti namreč nekaj manj kot eno leto blokirajo Državno univerzo v Novem Pazarju, zaradi česa so bili posamezni akademiki odpuščeni. Študenti opozarjajo tudi, da jim je uprava univerze onemogočila vpis v naslednje leto. Kljub temu bodo z blokado nadaljevali, saj, kot izpostavlja eden izmed tamkajšnjih profesorjev, uničevanje te institucije pomeni nadaljnji zaton visokega šolstva v državi. Protesta, ki je potekal pod sloganom, »Ili mi, ili oni«, so se simbolično udeležili tudi trije študenti na konjih. Vsak je nosil po en narodni simbol, in sicer prvi srbsko narodno pokrivalo, drugi bošnjaško, tretji pa si je ogrnil kefijo, saj študenti opozarjajo tudi na pomen podpore palestinskemu uporu.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je sporočila uradni datum parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca prihodnje leto. Po posvetu s predstavniki parlamentarnih strank je že oktobra napovedala marčevske volitve, a takrat še ni bilo znano, kateri božji nedelji bo pripadla ta čast. Odlok o razpisu volitev bo podpisala z začetkom novega leta, da se bodo lahko do predvidoma sredine januarja začela volilna opravila.
Državni zbor je potrdil novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija. Podprlo jo je 43 poslancev, 7 jih je glasovalo proti. Spremembe zakonov, o katerih so glasovali na izredni seji, določajo višino sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz državnega proračuna. Poleg tega slednjo zdaj uvrščajo med javno službo, ki bo po trenutnih ocenah sofinancirana v višini približno 4 milijonov evrov. Novela zakona predvideva tudi vključitev sveta zavoda pri obravnavi ključnih finančnih in produkcijskih načrtnih dokumentov. To pomeni, da bo na seji sveta treba pridobiti soglasje k predlogoma finančnega in letnega poročila javnega medija.
Dodaj komentar
Komentiraj