KarlOFFih 10 tez
Okrog 25 kmetov iz Združenja slovenske kmečke iniciative se je odpravilo proti Bruslju, kjer bo jutri potekal vseevropski protest kmetov proti podpisu trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in skupnim trgom južnoameriških držav, poznanim kot Mercosur. Sporazum sicer ureja uvoz perutnine, govedine, sladkorja in drugih kmetijskih proizvodov iz več držav Južne Amerike. Kmetje ob tem opozarjajo, da bo dogovor omogočil uvažanje hrane, ki je pridelana pod povsem drugačnimi standardi kot v EU. Poleg nasprotovanja dogovoru bodo na protestu opozorili na predlog novega večletnega finančnega okvira in pretirana administrativna bremena za kmete. Vsesplošni shod vodi organizacija Copa-Cogeca, ki na ravni Evropske unije zastopa interese kmetov in kmetijskih zadrug držav članic. Pri nas organizacijo vodi Kmetijsko gozdarska zbornice Slovenije skupaj z Zadružno zvezo Slovenije.
Karl Erjavec, nekdanji dolgoletni predsednik Desusa ter trenutni predsednik po sebi poimenovane stranke Zaupanje – Karl Erjavec, je predstavil deset tez za »prenovo države, ki je pozabila na človeka«. Ob tem jih je, kot je dejal sam, po zgledu Martina Luthra simbolično pribil na vrata parlamenta, češ da gre za klic k novi slovenski reformaciji proti korupciji, proti razdeljenosti, za državo, ki služi ljudem. Kot prvo tezo je zapisal, da upokojenci ne smejo biti žrtve reform, saj vsaka reforma slabša položaj le-teh, kar ne preseneča, saj je Erjavec nasprotoval pokojninski reformi. Erjavec je tako za razliko od Luthra stvari zastavil manj ambiciozno, saj očitno v Sloveniji ni našel toliko pomanjkljivosti in neskladij kot njegov reformatorski idol leta 1517. Prav tako je za slaba dva meseca zgrešil simbolni Dan reformacije. Predsednik stranke Zaupanje je ob predstavitvi tez dejal, da je pribijanje na vrata parlamenta le simbolično, saj da so dostojanstvena stranka.
Ob tem bi gospoda Erjavca spomnili, da je Luthrovo zabijanje tez na vrata cerkve v Wittenbergu zgolj legenda. Slednji jih je namreč nekoliko manj udarno nadškofu Albertu v Mainz poslal v pismu.
Avtobusni prevoznik Nomago je sporočil, da bo na zahtevo Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa konec tedna ukinil 37 linij v medkrajevnem potniškem prometu. Gre za linije v petnajstih občinah, in sicer Brežice, Celje, Cerknica, Dobrna, Krško, Metlika, Mokronog, Novo mesto, Prebold, Sevnica, Šentjernej, Šentrupert, Slovenj Gradec, Šoštanj in Velenje. Nomago zaradi odločitve pričakuje večjo zasednost vozil, ki vozijo na progah, kamor bodo preusmerili potnike ukinjenih linij. Prav tako so navedli, da Družba za upravljanje javnega potniškega prometa kriterijev in razlogov za odločitev o ukinitvi ni podrobneje pojasnila.
Poslanci državnega zbora so s 46 glasovi za in 25 proti podprli zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva. Ta med drugim predvideva možnost pogodbenega sodelovanja javnih zavodov z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, enkratno finančno pomoč bolnišnicam in spodbudo za izbiro specializacije iz urgentne medicine. Zakon prav tako spreminja pogoje za vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Sprejeti zakon uvaja dodatne nadzore Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije nad pravilnim poslovanjem zavodov in dodatne nadzore nad koriščenjem pravice do bolniškega nadomestila. Interventnemu zakonu sta nasprotovali poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije ter Logarjevi Demokrati.
Zdaj pa na tuje. Madžarsko državno elektroenergetsko podjetje MVM je z ameriškim podjetjem Chevron podpisalo petletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Slednja določa, da bo Chevron dobavil dve milijardi kubičnih metrov plina oziroma 400 milijonov kubičnih metrov letno. MVM je v zadnjih mesecih sklenilo pogodbe tudi z britanskim podjetjem Shell, francoskim Engie in azerbajdžanskim SOCAR. S tem bi si Madžarska zagotovila uvoz 1,4 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, ki ga ne bi uvozila iz Rusije. Država ima sicer z ruskim Gazpromom sklenjeno 15-letno pogodbo o dobavi 4,5 milijarde kubičnih metrov plina letno, ki se izteče leta 2036. Lani je sicer Madžarska skupno porabila okrog 8,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina.
Spodnji dom francoskega parlamenta je z 247 za in 232 proti sprejel proračun za socialno varnost, ki vključuje odložitev odločanja o pokojninski reformi. Ta predvideva zvišanje upokojitvene starosti z 62 na 64 let, premier Sebastien Lecornu pa je njeno odložitev do predsedniških volitev, ki bodo predvidoma leta 2027, napovedal sredi oktobra. Gre sicer za širše prizadevanje Lecornuja za dosego soglasja o proračunu za leto 2026, ki je sprožil proteste, zaradi katerih je moral odstopiti.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sporočil, da je projekt izgradnje hotela Trump v Beogradu v vrednosti najmanj 750 milijonov evrov propadel, saj je zet ameriškega predsednika Jared Kushner umaknil investicijo. Poleg tega je zagrozil, da bo vložil kazenske ovadbe proti tistim, ki so projekt sabotirali. Umik s projekta sledi obtožnici, ki jo je srbsko javno tožilstvo za organizirani kriminal vložilo zoper ministra za kulturo Nikolo Selakovića in tri uradnike ministrstva. Obtožnica jih bremeni zlorabe položaja zaradi umika statusa kulturne dediščine nekdanjemu kompleksu generalštaba. Zaradi načrtov o zrušitvi poslopja in potrditve zakona o posebnih postopkih za izvedbo projekta v srbski skupščini v začetku novembra so pred generalštabom večkrat potekali protesti.
Na protestih po več slovaških mestih se je zbralo več tisoč ljudi, ki nasprotujejo pravosodni reformi. Proteste je organizirala glavna opozicijska stranka Progresivna Slovaška. Povod za proteste je potrditev vladnega predloga v parlamentu pretekli teden, s katerim med drugim ukinjajo urad za zaščito žvižgačev oziroma prič. Spremembe kazenskega zakonika prav tako vključujejo prepoved uporabe dokazov, zbranih od oseb, ki so z organi pregona sodelovale v zameno za nižjo kazen. Več o dogajanju na Slovaškem v OFFsajdu ob petih.
Izraelska okupatorska vojska je izvedla več racij na okupiranem Zahodnem bregu, v katerih je aretirala 40 Palestincev. Poleg izraelske okupacije se Palestinci v Gazi soočajo tudi s podnebnimi težavami. Župan mesta Han Junis Alaa al Batta je za katarski medij Al Džazira pojasnil, da je bilo v nevihti uničenih 20 domov. V celotni enklavi se je zaradi nalivov zrušilo 17 bivanjskih stavb, 90 pa jih je delno zrušenih oziroma poškodovanih.
Dodaj komentar
Komentiraj