Nemško avtomobilsko podjetje Volkswagen je napovedalo, da bodo do leta 2020 zaradi pospešene avtomatizacije število zaposlenih zmanjšali za sedem tisoč delovnih mest. Poleg omenjenih rezov delovne sile prestrukturiranje podjetja v istem obdobju po ocenah vodstva obeta še dodatnih 20 tisoč delovnih mest manj. V Volkswagnu se pripravljajo na velike spremembe v avtomobilskem trgu in na prehod na večinsko električna vozila. Napoved preseneča predvsem zaradi dobrih poslovnih rezultatov podjetja in rastočih dobičkov v zadnjih letih. Vodstvo koncerna sicer napoveduje, da ne bo prišlo do odpuščanj, ampak bodo zmanjšanje dosegli predvsem z upokojitvami in premeščanjem obstoječih delavcev.

Ameriško javnost je presenetilo razkritje, da so bogati in vplivni hollywoodski igralci nezakonito plačevali univerzam, da so sprejele njihove otroke. Donacije univerzam so sicer pogosta praksa, vendar pa zakonodaja prepoveduje univerzam, da na podlagi teh donacij preferenčno sprejemajo študente. Celotno shemo goljufije je vodila dobrodelna organizacija iz Kalifornije, preko katere so vpleteni prali denar iz omenjenih donacij. Nato so preko mreže podkupljenih uslužbencev in športnih trenerjev ponarejali dokumente o dosežkih otrok, na podlagi katerih so jih nato sprejeli na prestižne univerze, kot sta Yale in Stanford.

Enako šokantno in nepričakovano je tudi poročilo Amnesty International, ki ostro obsoja ravnanje hrvaške policije na meji z Bosno in Hercegovino, in druge evropske države obtožuje sodelovanja v nasilju. Hrvaška policija je po navedbah poročila na meji brutalno obračunavala z migranti in jih nezakonito pošiljala nazaj v Bosno in Hercegovino, kjer nimajo dostopa do osnovnih pogojev za življenje. Amnesty v poročilu navaja številne pisne in slikovne dokaze za nepravilno ravnanje policistov. Poleg tega druge evropske države obtožuje sodelovanja in podpiranja nasilja, predvsem preko financiranja in opremljanja hrvaške obmejne policije.

Niz nepričakovanih dogodkov nadaljujemo v Avstraliji, kjer je  sodišče na šest let zapora obsodilo kardinala Georgea Pella zaradi spolnih zlorab dveh mladoletnih dečkov, ki sta sodelovala v zboru melbournske katedrale. Kardinal je bil sicer do začetka sodnih procesov leta 2016 eden najvplivnejših kardinalov v Vatikanu in je vodil cerkveno finančno ministrstvo. Sodnik je v obsodbi poudaril, da ne gre za obsodbo cerkve, ampak ostudnih dejanj posameznika. Gre za prvo pravnomočno obsodbo enega izmed najvplivnejših vodij rimokatoliške cerkve. V anonimni izjavi za javnost je eden izmed žrtev zlorabe pozdravil obsodbo, a poudaril, da travm in nočnih mor ni mogoče odstraniti.

Avstralsko zvezno državo Viktoria pa je zajela afera predelovanja kengurujev v hrano za domače živali. Oblasti so tam namreč leta 2014 odredile, da lahko kadavre kengurujev, ki jih določijo za odstrel, prodajajo predelovalnicam, ki proizvajajo hrano za domače živali. Revizija programa pa je sedaj razkrila, da se je odstrel kengurujev v zvezni državi povečal za 250 odstotkov. V času trajanja programa so tako ustrelili in prodali kar milijon kengurujev, kar je populacijo v naravi prepolovilo. Kot razloge poročilo navaja željo po zaslužku lovcev in lokalnih kmetov, ki so pogosto ponarejali potrebno dokumentacijo za odstrel.

V podporo kurdskim političnim zapornikom, ki gladovno stavkajo v Turčiji, je danes potekala tiskovna konferenca v Evropskem parlamentu. Dobrih 80 ljudi tudi v Strasbourgu 87 dni gladovno stavka v solidarnosti z Leylo Güven. Güven, ki je na gladovni stavki že dobre štiri mesece, protestira proti izolaciji in kršenju človekovih pravic Abdullahu Öcallanu, enemu od ustanovnih članov Kurdske delavske stranke PKK, ki je v turškem zaporu od leta 1999 in v samici od aprila 2015. Pobudo predstavi Dilek Öcallan, bivša poslanka v turškem parlamentu in nečakinja Abdullaha Öcallana, ki je bila na tiskovni konferenci.

izjava

Na tiskovni konferenci pa je bila tudi švedska evroposlanka Malin Björk, ki je za Radio Študent povedala, da bi Evropska unija morala spremeniti svoj odnos do Turčije, in izpostavila, katere ukrepe bi morali sprejeti.

izjava

Manfred Weber, vodilni kandidat za evropskega komisarja Evropske ljudske stranke, krajše EPP, je prejšnji teden izjavil, da bo končal pristopna pogajanja s Turčijo, če bo izvoljen za predsednika Komisije. Danes zvečer bo v Evropskem parlamentu glasovanje o pozivu k ustavitvi pristopnih pogajanj Turčije k EU. V Evropski ljudski stranki poteka tudi spor zaradi Fidesza, ki bi ga nekatere stranke EPP rade izključile iz Evropske ljudske stranke. Švedski evroposlanec Gunnar Hökmark meni, da spor ni povzročil velikega razkola v EPP. Vprašali smo ga tudi, ali bi še vedno podprli Webra za vodilnega kandidata EPP, če ne izključi Fidesza iz te politične skupine.

izjava

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je na tiskovni konferenci predstavila predlog sprememb na področju upokojevanja. Od leta 2023 naprej se bo starost za upokojitev za tiste, ki nimajo dopolnjenih 40 let delovne dobe, zvišala na 67 let. Po načrtih ministrstva se bo povečal tudi odmerni odstotek na 63 odstotkov, s čimer se bodo povišale osnovne pokojnine. Poleg tega predlog vsebuje tudi uvedbo dodatnega odmernega odstotka za skrb za otroke v višini 1,25 odstotka. Po njenih besedah gre za načrte, ki so jih v koalicijski pogodbi opredelili že koalicijski partnerji.