Seulsko zahodno okrožno sodišče je odobrilo nalog za aretacijo nekdanjega južnokorejskega predsednika Yun Seokyeola zaradi razglasitve vojnega stanja v začetku decembra. Prošnjo za nalog za aretacijo je skupni preiskovalni štab policije, obrambnega ministrstva in urada za preiskovanje korupcije visokih funkcionarjev izdal včeraj, potem ko se Yun tudi po tretjem pozivu ni zglasil na zaslišanju. Urad za preiskovanje korupcije v zvezi z razglasitvijo vojnega stanja Yuna obtožuje zlorabe oblasti in upora, za katerega je zagrožen dosmrtni zapor ali smrtna kazen in za kar predsedniška imuniteta ne velja. To je prva izdaja naloga za aretacijo aktualnega predsednika v Južni Koreji. Parlament je proti Yunu pred dvema tednoma izglasoval nezaupnico, vendar je Yun začasno zgolj suspendiran, dokler njegove dokončne odstavitve z mesta predsednika ne potrdi ustavno sodišče, ki ima za odločitev pol leta časa.

Predsednica Trinidada in Tobaga, Christine Carla Kangaloo, je razglasila izredne razmere zaradi porasta nasilja kriminalnih tolp. Razglasitev izrednih razmer razširja policijska pooblastila pri aretacijah zaradi suma sodelovanja v nezakonitih dejavnostih in pri preiskavah tako javnih kot zasebnih objektov. Vlada je zagotovila, da policijske ure in prepovedi javnih zbiranj ne bo. Razglasitev izrednih razmer sledi streljanju v prestolnici Port of Spain, v katerem je umrlo pet ljudi, ob tem pa se je skupno število umorjenih v letu 2024 v državi z milijonom in pol prebivalcev povzpelo na rekordnih 623. Po besedah policije je skoraj polovica primerov povezana z organiziranim kriminalom. Večja tolpaška vojna na Karibih od leta 2018 poteka na Haitiju, kjer tolpe nadzorujejo večino prestolnice Port-au-Prince, od junija letos pa na Haitiju poteka mednarodna policijska intervencija pod kenijskim vodstvom.

Poljska volilna komisija je po ukazu vrhovnega sodišča razveljavila odločitev o prekinitvi državne podpore pri financiranju volilne kampanje konzervativne stranke Zakon in pravičnost. Volilna komisija je avgusta ugotovila, da je stranka med kampanjo za parlamentarne volitve oktobra lani nezakonito porabila nekaj več kot 800 tisoč evrov za izvajanje kampanje, med drugim na promocijskih dogodkih vojske in za oglas, ki ga je izdalo ministrstvo za pravosodje. Po avgustovski odločitvi je volilna komisija stranki odvzela nekaj manj kot tri milijone evrov, dodeljenih za kampanjo na lanskih volitvah, in približno enak znesek letne državne pomoči stranki do leta 2027 oziroma do naslednjih volitev. Stranka Zakon in pravičnost je nato vložila pritožbo na vrhovno sodišče, katerega večino članov je imenovala vlada pod vodstvom iste stranke, ki je bila na oblasti od leta 2015 do zadnjih parlamentarnih volitev.

Po poročanju ameriške televizije CNN je izraelska vojska direktorja bolnišnice Kamal Advan na severu Gaze, Husama Abu Safijo, ki ga je aretirala med napadom na bolnišnico v petek, zaprla v vojaško bazo Sde Teiman, kjer so izraelski žvižgači maja lani razkrili sistematično mučenje zapornikov. Poleg direktorja je izraelska vojska v bolnišnici aretirala več kot 240 ljudi. Bolnišnica Kamal Advan ne obratuje več. Ministrstvo za zapore Palestinske oblasti je medtem sporočilo, da so izvedeli za smrti petih Palestincev iz Gaze v izraelskih zaporih. Izraelska vojska je v obleganem mestu Džabalija na severu Gaze v zadnjem dnevu ubila vsaj pet ljudi. Palestinski centralni statistični urad poroča, da je od začetka genocidnega pohoda v Gazi izraelska vojska ubila vsaj 45 tisoč ljudi, okrog 100 tisoč pa jih je iz enklave pobegnilo. Gaza je tako izgubila vsaj šest odstotkov prebivalstva.

Francoski minister za obrambo Sébastien Lecornu je potrdil, da so letala francoske vojske v nedeljo sodelovala v bombnem napadu v osrednji Siriji skupaj z ameriškimi droni. Po besedah ministra so bombardirali položaje Islamske države. Gre za prvi napad francoske vojske na ozemlju Sirije po padcu vlade Bašarja Al Asada. Francoska vojska v Siriji sodeluje v ameriški operaciji Inherent resolve, ki od leta 2018 poteka v podporo sirskim skupinam v zavezništvu z Združenimi državami.

Višje tožilstvo v Novem Sadu je sporočilo, da na svoji spletni strani objavlja dokumentacijo, pridobljeno v času preiskave rušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu v začetku novembra, zaradi katerega je umrlo 15 ljudi. Med drugim je objavilo dokumente inšpekcijskega nadzora in arhivsko dokumentacijo projekta gradnje in rekonstrukcije železniške postaje. Tožilstvo je včeraj v zvezi z nesrečo na postaji vložilo tudi obtožnice proti nekdanjemu ministru za promet Goranu Vešiću in še dvanajstim osebam zaradi ogrožanja splošne varnosti. Sredi meseca je srbska vlada skladno z obljubo predsednika Aleksandra Vučića študentskim protestnikom na svoji spletni strani tudi sama začela objavljati dokumente, povezane z gradnjo postaje.

Vlada je potrdila dokončni predlog zakona o medijih in ga poslala v obravnavo v državni zbor. Predlog zakona namenja dodatna sredstva za po predlogu prenovljeni razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, namenjen radijskim in televizijskim programom posebnega pomena in televizijskim programom, in sicer skupno pet milijonov evrov od leta 2025 naprej glede na finančni načrt ministrstva za kulturo. Zakon uvaja še novo shemo finančne pomoči pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in shemo pomoči digitalnim medijem. Skupno ministrstvo v svojem finančnem načrtu predvideva nekaj več kot štiri milijone evrov za izvajanje zakona v prihajajočem letu in osem milijonov evrov za naslednja leta. Zakon še prepoveduje nameščanje vdorne programske opreme v komunikacijske naprave novinarjev in medijskih delavcev. Z zakonom bi vlada uskladila slovensko zakonodajo z zakonodajo Evropske unije. Prvi predlog zakona o medijih je vlada v javno obravnavo poslala pred enim letom, dopolnjen predlog, ki ga je v medresorsko usklajevanje vlada poslala maja, pa ni prepoznaval nepridobitnega in neodvisnega, to je tretjega medijskega sektorja.