KURD-OFF II
Nizozemska koalicijska Delavska stranka je predstavila predlog, po katerem bi begunce, ki bi preko tihotapskih čolnov prišli na obale grških otokov, s trajekti vrnili nazaj v Turčijo. V zameno bi Evropska unija s Turki sklenila dogovor o sprejemu beguncev, katerih število ne bi preseglo 250.000 ljudi na leto. Stranka že išče podporo pri drugih državah članicah unije, na strani civilne družbe pa je predlog zaradi kršitev dogovorov Ženevske konvencije doživel ostro kritiko.
Ostrejšo zakonodajo v vrsti evropskih držav potrjuje tudi Nemčija. Parlamentarna koalicija je prišla do dogovora o paketu ukrepov, ki med drugim predvidevajo dvoletno obdobje, ko je lahko v državo sprejeta begunčeva ožja družina, zmanjšanje finančne pomoči, uvajanje novih programov integracije ter pohitritev postopkov vračanja prosilcev azila, ki prihajajo iz tako imenovanih “varnih držav”. Med slednje je Nemčija poleg že obstoječih uvrstila še Alžirijo, Tunizijo in Maroko, s katerim je tudi že sklenila dogovor o vračanju. Čeprav se je nemška koalicija glede ukrepov zedinila le nedavno, se v praksi mnogi izmed njih izvajajo že od lanskega novembra.
Nadaljujemo z novicami evropske trdnjave. Finsko notranje ministrstvo je sporočilo, da bo v države izvora vrnilo 20.000 prosilcev za azila, kar naj bi predstavljalo dobro tretjino vseh beguncev, prispelih v državo lansko leto. Finska, v katero se je vstop bežečih prišlekov okrepil, ko je Norveška omejila prehod na ruski meji, že načrtuje dva čarterska poleta, s katerima bi vrnila zavrnjene iraške prosilce. Val zavračanja je posledica lanskoletne uredbe, s katero so se okrepili kriteriji za podelitev azila iraškim, afganistanskim in somalijskim beguncem, saj po mnenju Finske te dežele niso povsem v vojnem stanju.
Poročanje selimo v institucije Evrope. Evropska komisija je predlagala paket ukrepov proti izogibanju pravičnega plačevanja davkov. Ta predvideva tri korake: sprejetje direktive, ki bi onemogočala zlorabo zakonskih praznin po državah članicah, sprejetje direktive o administrativnem sodelovanju, ki bi zagotovila izmenjavo davčnih podatkov ter načrt glede ukrepov proti davčnim oazam zunaj Evropske unije. O učinkovitosti predstavljenih ukrepov govori Tove Ryding iz nevladne organizacije Eurodad.
Pri tem pa Ryding poudarja, da je ključna pomanjkljivost načrta komisije, da ne predvideva nikakršnih instrumentov, ki bi presegali pristojnosti nacionalnih držav.
Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve je potrdil Direktivo o trgovinskih tajnostih. Čeprav pristojne institucije trdijo, da je namen Direktive predvsem, da zavaruje podjetja pred industrijskim vohunjenjem, nevladne organizacije opozarjajo, da zadeva vnaša nova škodljiva pravna pojmovanja. Komentira raziskovalec Martin Pigeon iz Corporate Europe Observatory.
Čeprav morajo Direktivo potrditi še evropski poslanci na plenarnem zasedanju ter Evropski svet, pa ne gre pričakovati, da bi stvar stopila v ponovno razpravo.
Nadaljujemo na Balkanu. Po nedavno potrjeni zaupnici črnogorskemu premierju Milu Đukanoviću je vlogo za razrešitev s funkcije ministra za notranje zadeve oddal Raško Konjević, sicer član Socialdemokratske stranke. Slednja je nekdaj veljala za tesno zaveznico Đukanovićeve Demokratične stranke socialistov, na glasovanju o zaupnici premierju pa je glasovala proti.
Prav tako je svoj odstop ponudil hrvaški sveže pečeni minister za vojne veterane Mijo Crnoja. O članu vladnega kabineta, ki je bil sicer deležen kritike zaradi predloga o seznamu državnih izdajalcev, so hrvaški mediji razkrili vpletenost v več afer. Domoljubnemu ministru je namreč očitano, da je lagal pri prijavi naslova svojega stalnega prebivališča, bil večkrat prijavljen zaradi fizičnega nasilja, prav tako pa obstaja sum krive uporabe namenskega kredita pri gradnji hiše svojih staršev. Premier Tim Orešković bo medijem svoje stališče sporočil po sestanku z ministrom Crnojem.
Mednarodni blok informativnega programa zaključujemo z javljanjem Mihe Turka, člana RŠevega kolektiva, iz kurdskega Djarbakirja na jugovzhodnem delu Turčije.
Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer, nekdaj član poslanske skupine Zavezništva Alenke Bratušek, je prestopil k ekipi sredinskih radikalcev, Stranki modernega centra. Poslanska skupina SMC bo ponovno štela 35 poslancev, potem ko je nedavno zasedbo zapustil poslanec Franc Laj in se pridružil moštvu nepovezanih.
Dodaj komentar
Komentiraj