V Združenem kraljestvu so včeraj potekale lokalne volitve v Angliji, na Škotskem in v Walesu, poleg tega pa so v mestu Hartlepool na severu Anglije potekale nadomestne volitve za sedež v britanskem parlamentu. Rezultati na lokalnih volitvah sicer še niso dokončni, večinoma pa kažejo na uspeh konservativcev. Medtem je že znano, da so laburisti porazno izgubili nadomestne volitve v Hartlepoolu, kjer konservativna stranka ni zmagala že vse od leta 1974. Mesto v parlamentu bo tako prevzela Jill Mortimer, ki je osvojila skoraj 52 odstotkov glasov, laburist Paul Williams je zaostajal s približno 28 odstotki in pol. Poraz laburistov v Hartlepoolu, kot kaže, pa večinoma tudi na lokalnih volitvah, je pokazatelj šibkosti stranke, katere vodenje je pred približno enim letom od Jeremyja Corbyna prevzel Keir Starmer. 

Floridski guverner Ron DeSantis je v jutranjem programu kanala Fox News, ki so ga prenašali v živo, podpisal zakon, ki uvaja nove omejitve za volitve po pošti. S tem se je Florida pridružila nekaterim drugim republikanskim zveznim državam, kot so Georgia, Montana in Iowa, ki so po domnevni volilni prevari na lanskih predsedniških volitvah že vpeljale strožja volilna pravila, katerih glavni namen je navsezadnje to, da bi se volitev udeležilo čim manj državljanov. Zakon omejuje možnost za zbiranje in oddajanje glasovnic po posredniku. Poleg tega se širi možnost za ugovore strankarskih opazovalcev, volivci, ki volijo po pošti, pa se bodo morali prijaviti za vsak cikel splošnih volitev – doslej so to morali storiti na dva cikla, torej vsakih osem let. Florida je na predsedniških volitvah velikokrat država, ki je ključna za zmagovalca, zato ni presenetljivo, da so nevladne organizacije blizu demokratske stranke že napovedale, da bodo po sodni poti poskušale preprečiti uveljavitev omenjenih sprememb pri volitvah. 

V dveh vzhodnih provincah Demokratične republike Kongo je začelo veljati tako imenovano stanje obleganja, ki ga je za čas tridesetih dni v začetku tedna razglasil predsednik Félix Tshisekedi. V provincah Severni Kivu  in Ituri  že več let vladajo spopadi med oboroženimi skupinami, ki so terjali življenja številnih civilistov; samo v letu 2021 je umrlo 300 ljudi. V času stanja obleganja bodo vladi obeh provinc, ki nista bili uspešni pri vzpostavljanju sodne oblasti, zamenjali predstavniki državne policije in vojaških sil. Namen omenjene poteze, ki jo omogoča ustava Demokratične republike Kongo, je zaustaviti in omejiti nasilje. Vlada s policijo in vojsko na čelu se bo izkazala za učinkovito, če ji bo uspelo ustaviti islamistično skupino ADF, vendar se pri lokalnem prebivalstvu pojavljajo pomisleki, ker vojski očitajo vpletenost v oborožena obračunavanja. 

Državni tožilec v Katarju je ukazal aretacijo finančnega ministra Alija Shareefa Al Emadija v zvezi s preiskavo o domnevni zlorabi javnih sredstev in moči; ob tem so mu bile odvzete tudi ministrske dolžnosti. Al Emadi je kot finančni minister služil od leta 2013, poleg tega pa je nadzoroval rast katarske nacionalne banke. Trenutno zaseda tudi mesto v odboru približno 250 milijard evrov vrednega državnega sklada, vendar naj bi se njegova zloraba moči nanašala samo na vodenje finančnega ministrstva. Lani ga je mednarodno priznana finančna revija The Banker sicer imenovala za najboljšega ministra v regiji.  

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je vložil obtožnico proti nekdanjemu ministru za javno upravo Lovru Kuščeviću, članu vladajče stranke HDZ, ki ga zaradi poslov v času županovanja v občini Nerežišće na otoku Brač med drugim bremenijo kaznivih dejanj zlorabe položaja in pooblastil. Poleg njega je v isti zadevi obtoženih še pet državljanov, med njimi Kuščevićeva žena in njegov svak. Med letoma 2008 in 2018 naj bi bil na Braču vpleten v goljufije v zvezi s spreminjanjem kmetijskih zemljišč v zazidljiva, kupoprodajo poslovnih prostorov ter poceni prodajo javnih stanovanj sorodnikom. 

Ustavno sodišče je razsodilo, da novela zakona o trgovini, s katero so se trgovine ob nedeljah zaprle, ni v neskladju z ustavo. Sodišče je presodilo, da gre sicer za poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude, vendar je zakonodajalec izkazal obstoj javne koristi in zato ni prekomerno posegel v omenjeno pravico. Kot javna korist sta mišljena varstvo otrok in družinskega življenja ter zagotavljanje tedenskega počitka delavcev. Prav tako izpodbijana zakonska ureditev ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine.  

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik in ljubljanski župan Zoran Janković sta podpisala dogovor med vlado in Mestno občino Ljubljana o izvajanju programov in nalog po Zakonu o glavnem mestu Republike Slovenije za obdobje med letoma 2020 in 2023. Podpisan dogovor naslavlja 29 projektov na območju ljubljanske občine, zanje pa bo predvidoma namenjenih 13,7 milijona evrov proračunskih sredstev. MOL in vlada bosta sodelovala predvsem pri modernizaciji ter rekonstrukciji cest, nadgradnji ljubljanskega železniškega vozlišča, gradnji nove sodne stavbe in novega ljubljanskega zapora ter seveda pri zagotavljanju zemljišča za vadbo policijskih psov.